Probiotiki

Človeški črevesni mikrobiom sestavlja od 400 do 1000 različnih bakterijskih vrst in vsebuje pa približno 10x več bakterij kot je eukarotskih celic v celem telesu. Struktura črevesnega mikrobioma se med posamezniki zelo razlikuje, prav tako pa so očitne tudi razlike med populacijami.

Laktozna intoleranca

Laktoza se mora v črevesju najprej razcepiti na glukozo in galaktozo, šele ta dva monosaharida se lahko tudi absorbirata. Za to cepitev je odgovoren encim laktaza (beta-galaktozidaza). Kadar je tega encima premalo, laktoza, ki je vodopna, ostaja v črevesju, zaradi česar se poveča osmotski pritisk in izločanje elektrolitov in vode v črevesje.

Motnje hranjenja

Dandanašnji se – bistveno bolj kot v preteklosti – na naših telesih, posebej ženskih, odvijajo prave vojne. Žensko telo je postalo bojno polje različnih kolektivnih sanjarjenj in korporativnih interesov na eni strani ter naravnih zmožnosti in tendenc organizma na drugi.

Homogenizirano mleko in SŽ bolezni

Plazmalogen je maščobna sestavina sten številnih telesnih celic, največ pa se ga nahaja v stenah celic srca in arterij ter v mielinskem ovoju živčnih celic. V 60ih letih prejšnjega stoletja je zdravnik Kurt Oster odkril, da pri nekaterih ljudeh arterijsko in srčno tkivo vsebujeta zelo malo ali nič plazmalogena in zaključil, da je izguba plazmalogena vzrok za nastanek mikropoškodb tega tkiva, kar nadalje lahko vodi do razvoja ateroskleroze.

Fruktoza in zdravje

Danes človek v povprečju zaužije od 30 do 80 kg sladkorja letno. Večina tega sladkorja je v obliki navadnega namiznega sladkorja in visokofruktoznega koruznega sirupa. Sestavni del obeh oblik je fruktoza, ki v večjih količinah s stališča zdravja v telesu povzroča pravi presnovni kaos.

Dnevnik prehranjevanja

Do analize prehranjevalnih navad najlaže pridemo z zapisovanjem – točnim popisom vsega, kar v določenem obdobju pojemo. V približno dveh ali treh tednih lahko s kombinacijo natančnega zapisovanja energijske vrednosti vsega zaužitega in discipliniranega tehtanja ugotovimo, kakšne so naše dnevne potrebe. Če želimo izgubiti odvečne telesne maščobe, je namreč bistveno vedeti, ali za vzdrževanje telesne teže potrebujemo 1500 kcal ali 1800 kcal energije dnevno.

Vitamin B12 – kobalamin

Vitamin B12 spada v skupino vitaminov B kompleksa. Od drugih se ta vitamin, ki ima od vseh najbolj kompleksno kemično zgradbo, razlikuje tudi po tem, da vsebuje kovinski ion kobalt, zaradi česar ga imenujemo tudi kobalamin. Pri sesalcih je vitamin B12 kofaktor le dveh encimov, ki pa sodelujeta pri zelo pomembnih procesih.

Je človek po naravi rastlinojed? (2. del)

V prvem delu članka Je človek po naravi rastlinojed? je bilo zapisanih nekaj osnovnih definicij, na kratko je bila predstavljena teorija dvojnega dedovanja in orisana zgodovina človeške vrste. V tem, drugem in hkrati zadnjem, delu, so na vrsti še bolj konkretni odgovori iz različnih področij znanosti na vprašanje, ali je človek herbivor ali omnivor.

Je človek po naravi rastlinojed? (1. del)

V članku so predstavljeni dosedanji izsledki arheologov, antropologov, prehranskih in drugih strokovnjakov ter njihovi zaključki glede tega, ali je človek “po naravi” rastlinojed.

Kava

Kavo imamo radi zaradi njene opojne arome, pa tudi zaradi učinkov, ki jih ima na naš organizem. Aktivna snov v kavi, ki povzroča mnoge blagodejne učinke, je kofein, v zadnjih letih pa so odkrili, da kava vsebuje tudi veliko flavonoidov, ki učinkujejo antioksidativno – preprečujejo škodljivo delovanje prostih radikalov.

Polnenje glikogenskih zalog pred tekmovanji

Da lahko pretežno ogljikohidratna hrana v dneh pred tekmovanjem izboljša telesne sposobnosti in rezultate, je znano že dolgo, da so ti učinki povezani s povečanjem zalog glikogena, pa so odkrili v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Zasluge za to odkritje ima švedski znanstvenik Gunvar Ahlborg, ki je razvil tudi prvo od treh najbolj znanih znanstvenih metod za povečanje zalog glikogena pred tekmovanji.

Kapsaicin – pekoči alkaloid v čilijih

Začimbe so stare spremljevalke kulinarike – domnevajo, da jih človek uporablja že vsaj 6000 let, v zgodovini pa so bile pomembne tudi kot trgovsko blago. Dandanes si brez začimb težko predstavljamo okusno hrano – pogosto pa se začimbam pripisuje tudi druge učinke.