Zdravje je biznis (ZJB 1. del)

Za začetek: Ta in prihodnji članki iz serije Zdravje je biznis NISO namenjeni spodbujanju ekstremističnega razmišljanja v smeri raznih zarot (npr. zarot farmacevtske industrije, raznih organizacij itd.) proti človeštvu in tudi, če bo zapisano izgledalo črno-belo, to ni. Preprosto: farmacija je dobra stvar. Medicina je dobra stvar. Biologija, veterina … sta dobri stvari. A v vsaki v glavnem dobri stvari je tudi nekaj gnilega. Vedno je bilo in (verjetno) vedno bo. Konkurenca narašča, apetiti se povečujejo, sredstva za dosego ciljev (npr. več denarja in moči) so vedno pogosteje na meji (vsaj moralno) sprejemljivega.

A človek ima sposobnost razmišljanja, presojanja, odločanja.

Z besedami Linusa Paulinga: Naj vas avtoritete s področja medicine in politiki ne zavajajo. Poiščite in preučite dejstva in se sami odločite kako živeti srečno življenje in prispevati k boljšemu svetu.

Poiščite in preučite dejstva in se sami odločite.

Farmacevtska industrija

Dejstvo je, da je glavni cilj večine podjetij denar. Več denarja, bolje. To velja za podjetja v vseh vejah industrije, tudi za farmacevtsko. Grobo rečeno: Danes je poslanstvo in glavna gonilna sila famacevtske industrije povečanje prodaje zdravil za obstoječe bolezni in odkrivanje novih bolezni, za katere bodo primerna že obstoječa zdravila oz. bo treba ustvariti nova. Iz tega lahko sklepamo, da farmacevtski industriji v prvi vrsti ni do odpravljanja bolezni, saj bi bistveno zmanjšanje števila bolezni in bolnikov seveda ogrozilo milijardni posel z zdravili na recept. Idealno zdravilo je zato tako, da bolezni ne odpravlja, pač pa le lajša njene simptome.

Hkrati je v interesu farmacevtske industrije, da vsako terapijo, ki ima potencial, da določeno bolezen odpravi, zatre in diskreditira še preden pride v splošno rabo. Diabetes, rak, visok krvni tlak, povišan holesterol, osteoporoza, starostna demenca – to so ekstremno dobičkonosne bolezni, za katere bi bilo iz ekononskega stališča skrajno neumno najti uspešnejša zdravila.

Nekatere od naštetih in še številne druge bolezni je – s tem se strinja tudi del stroke – dejansko težko opredeliti kot bolezni, saj gre npr. za normalne in pričakovane posledice staranja. A prodati zdravilo za nekaj, kar ni bolezen, je nemogoče. Zato je v interesu farmacevtske industrije ustvarjanje novih in prilagajanje obstoječih bolezni oz. meril, ki določajo, kdaj je nekdo bolan in potrebuje zdravila. Povišan holesterol in krvni tlak sta odlična primera bolezni v službi milijardnih poslov (o tem podrobneje v enem od prihodnjih člankov).

Prav tako debelost.

Seveda obstajajo ljudje, ki so predebeli zaradi motenj presnove, vendar pa enostavno ni verjetno, da bi bilo zaradi bolezenskih vzrokov predebelih več kot 50% ljudi. Če vas farmacevtska industrija uspe prepričati, da ste bolni, vam bo lažje prodala izdelke in pripravke za hujšanje, ki naj bi vas zdravili. Obstaja ocena, da se po svetu približno 50 farmacevtskih podjetij ukvarja z raziskavami na področju shujševalne farmakologije. Vsi si želijo razviti shujševalno zdravilo, ki bi – če bi bilo uspešno – preseglo že tako vrtoglave vsote, ki jih pri prodaji dosegajo danes najbolje prodajana zdravila. Če z določenim zdravilom lahko ustvarijo 1 milijardo ameriških dolarjev letno, bi jih po nekaterih ocenah z učinkovitim shujševalnim sredstvom lahko zaslužili 26 milijard – in ta ocena velja samo za Združene države Amerike.

Neposredno spodbujanje uporabe zdravil je eden od načinov povečevanja prodaje. Obstaja pa tudi “stranski vhod”: če je na voljo postopek ali terapija, ki je pri preprečevanju, zdravljenju in / ali uravnavanju bolezni oz. njenega poteka uspešna in NE spada pod nadzor farmacevtske industrije, se pač naredi vse, da bi se to spremenilo, še najbolje pa je, da se za terapijo na kakršen koli način dokaže, da ne sme biti dostopna brez zdravniškega recepta. In posledica tega omejevanja dostopa? Podražitev, seveda.

Zdravje je biznis.

In da bo zdravje tudi v prihodnje biznis, vedno večji, skrbijo dobro organizirani poslovneži in razni drugi strokovnjaki, ki pod svojimi belimi haljami skrivajo poslovna oblačila. Ti poslovneži-strokovnjaki skupaj oblikujejo politiko, ki mora zagotavljati povečevanje dobička. Farmacevtski lobisti vplivajo na zakonodajne in nadzorne organe ter mešetarijo z razvojem in znanjem, raziskavami in izobraževanjem, dobro zastavljene oglaševalske akcije in načrtna infuzija določenih informacij v medije pa oblikujejo mnenje in obnašanje javnosti. Cela ptičja gripa, ne?

Če bi iznašli cepivo prozi virusu HIV, bi se šli cepiti? Ste se šli cepiti proti sezonski gripi? Kakšni drugi gripi?

Ste že imeli gnojno angino? Boli, kajne? Ste takrat šli k zdravniku in nato pridno jemali antibiotike?

Ste že kdaj dobili klopa? Ste cepljeni proti klopnemu meningitisu?

Kdaj vzeti zdravilo? Proti katerim boleznim se cepiti? Kaj je racionalno in kaj neodgovorno / odgovorno?