Aerobna vadba proti apetitu

Na to, kdaj smo lačni, vpliva mnogo dejavnikov: med njimi so tudi hormoni, ki uravnavajo našo potrebo po hrani. Eden od pomembnih dejavnikov, s katerim lahko v normalnih okoliščinah sami vplivamo na svojo lakoto, je tudi telesna vadba.

Nedavno objavljeni rezultati raziskave o vplivih tipa vadbe na apetit pričajo, da na zmanjšan apetit bolj učinkuje aerobna vadba kot vadba v anaerobnem območju. Pri uravnavanju apetita igra pomembno vlogo več hormonov, glavna pa sta ghrelin in peptidni YY (PYY), ki na apetit delujeta vsak s svoje strani: ghrelin vzpodbuja apetit, PYY pa ga zavira.

V raziskavi, opravljeni na University College v Londonu, so testirali 11 študentov moškega spola. Vsi so šli skozi tri osem ur trajajoče teste, med vsakim so dobili dva obroka. V prvem so 60 minut tekli na tekaški stezi, potem počivali 7 ur. V drugem testu so 90 minut dvigovali uteži ter počivali 6 ur in pol. V tretjem testu sploh niso vadili.

Med vsakim testom so sodelujoči ocenjevali, kako lačni v posamezni fazi testa. V teh fazah so raziskovalci merili tudi njihove ravni ghrelina in PYY. Ugotovili so, da se pri aerobni vadbi oba hormona lepo poravnata v situacijo, ki zavira apetit: ravni ghrelina padejo, narastejo pa ravni PYY – apetit je zmanjšan ali odsoten. Pri vadbi z utežmi pa so pri večini udeležencev raziskave ravni ghrelina padle (zmanjšan apetit), ravni PYY pa se niso spreminjale. Tudi ko so primerjali empirične podatke s subjektivnimi ocenami udeležencev, so ugotovili, da obe vrsti vadbe signifikantno zmanjšata apetit v času do dveh ur po začetku vadbe, vendar je občutek lakote še manjši pri aerobni vadbi. (Am J Physiol Regul Integr Comp Physiol, nov. 2008)