Debele laži o hujšanju

Je že tako, da imamo običajno najraje, če nam na ušesa gode prijetna melodija. Slabih novic ne mara nihče, še posebej pa ne, če se že tako tičejo napornih nalog in zagat. Za razliko od novičarskih medijev, ki izkoriščajo človekovo nagnenje k iskanju utehe zase v nesreči drugih, pa marketing prefinjeno zlorablja prvo dejstvo. Povejte po pravici: katero revijo bi prej pograbile s police? Tisto, na kateri je z mastnimi črkami zapisano "Ekspres dieta v 5 dneh" ali tako z naslovom "Do vitke linije vodi pot odrekanja in trde discipline"?

Empirični podatki, ki so jih zbrali v različnih raziskavah, pričajo, da se revije z obljubami hitrih uspehov pri dietah prodajo v bistveno več izvodih kot revije z naslovnicami brez shujševalnih obljub. Potem so tu še oglasi in napisi na embalažah izdelkov, ki so včasih tako zelo "vitki", da človek avtomatično poseže po njih, ne da bi se prej prepričal, kaj je res in kaj samo debela laž. V obeh primerih so domišljija in kvazi-znanstvene utemeljitve nadvse priročne metode prepričevanja.

Žal se velika večina ljudi ne zaveda, da gre preprosto za laži. Nekatere hitro poniknejo, druge pa vztrajajo, nekatere dobijo svoje pod-različice, včasih kaj preide celo v kolektivno zavest in prepričanje. Pri Cenim.se smo skušali zbrati tiste, ki se pojavljajo najpogosteje. Le oborožene z znanjem boste namreč resnično dosegale želene cilje. Zapomnite si: ignoranca je blagoslov. Ampak taka ignoranca vključuje tudi odnos do lastnega telesa (torej, popolno vseenost do tega, kako smo videti, kaj se dogaja znotraj nas in kako smo pripravljene na psiho-fizične napore). Vam pa ni vseeno za to, kakšne oblike hodite po svetu, s čim se zastrupljate in onemogočate optimalno delovanje telesa, kajne? Če bi to držalo, se verjetno pri tem članku sploh ne bi ustavile.

Poglejmo torej, s kakšnimi nas farbajo prodajalci tega ali onega.

Debela laž številka 1: niso vse kalorije enake

Kakšna neumnost! Kalorija je enota – tako kot meter ali kilogram. Si predstavljate, da bi kupovale stanovanje in bi vam prodajalec tvezil, da je nek kvadratni meter večji ali manjši od drugega? Seveda mu ne bi verjele. Zakaj potemtakem toliko ljudi verjame, da se kalorije razlikujejo med sabo? Verjetno bi radi verjeli, da na svetu obstaja živilo, s katerim se lahko bašemo do onemoglosti, ne da bi se pri tem tudi zredili. Resnica je, da tako živilo obstaja. Eno samo. Voda. Vsa ostala živila imajo energijski potencial, ki ga merimo v kalorijah (več o tem v članku Te presnete kalorije). Skratka: kalorija je kalorija, ne glede na živilo, iz katerega jo dobite. Če pojeste 500 gramov sladkorja, je to 2000 kilokalorij – popolnoma enak energijski vnos, kot če bi pojedle 222 gramov čiste maščobe.

Debela laž številka 2: izdelki z nizko vsebnostjo maščob so super ali vsega so krive maščobe!

Ta trditev je predvsem zelo ohlapna. Tako nekako kot bi rekli, da je super rdeča barva ali da je rdeča barva kriva vseh komunističnih zablod. Rdeča barva je čisto OK za noro zabavo, za žalno slovesnost pač ne. Težava s t.i. low-fat izdelki je namreč v tem, da so nas s proti-maščobno gonjo, ki na srečo ni več tako zelo priljubljena kot nekoč, prepričali, da lahko vse, kar ne vsebuje mašlob, jemo v poljubnih količinah. Daleč od resnice! Naše telo zna maščobne obloge proizvajati iz vseh makrohranil! Važne so kalorije, torej energijski vnos, šele potem makrohranilna struktura živil. Prav ta je pri low-fat izdelkih običajno precej problematična: skoraj praviloma vsi low-fat izdelki vsebujejo večje količine enostavnih sladkorjev – pogosto celo toliko, da izdelek po kalorični vrednosti presega svoje mastnejše različice.

Pri tem bi rada opozirila na še eno past, ki vam jo bodo nastavili proizvajalci predvsem sadnih izdelkov. To sicer ni laž, je pa zelo zavajujoča trditev, zato je dobro vedeti, kaj pomeni. Ko namreč vzamete v roke steklenico sadnega soka, na kateri z velikimi črkami piše "brez dodanega sladkorja" – na kaj pomislite? Da je to nekaj za vas, jasno! Nak! Bodite pozorne: vedno piše brez "dodanega" sladkorja, ne pa "brez sladkorja"! To bi bila namreč laž, saj sadni sok brez sladkorja ne obstaja. Sadje je namreč – poenostavljeno povedano – sestavljen iz sladkorja (fruktoze) in vode. Ostalega je v sadju bolj malo (z nekaterimi izjemami, kot na primer banana ali avokado). Zavajajoča oznaka pomeni zgolj to, da k naravnemu deležu sadnega sladkorja pri proizvodnji niso ničesar dodajali! To pa še vedno ne pomeni, da tak sok lahko lokate po mili volji. Še zdaleč ne! Na splošno ne priporočam, da kakršnokoli kalorijo uživate v tekočini (razen seveda, če ne govorimo o napornem kolesarskem vzponu ali tekaškem maratonu). Zato se pri hujšanju omejite zgolj na vodo, nesladkano črno kavo in nesladkani čaj (pa ne industrijsko pripravljenih, izdatno sladkanih zelenih zvarkov!). Če nimate predsodkov in zdravstvenih pomislekov, si pač lahko pomagate z umetnimi sladili in "light" pijačami, vendar tudi v primeru teh na deklaraciji preverite, kaj "light" pomeni. Pri nekaterih pijačah je to samo malenkost manj kalorij, kot pri "ne-light" verzijah! Več kot nekaj kalorij na deciliter pijače je vsekakor že preve. In pri tem niso nikakršna izjema niti aromatizirane vode, ki so preplavile naš trg v zadnjem letu ali dveh. Take vode so pogosto polne sladkorja. Za-life, denimo, ima na deciliter izdelka kar 4,5 gramov sladkorja – to pa znaša 18 kcal. Če spijete pol litra (in to je še posebej v poletni vročini prava malenkost), ste s tem zaužile 90 kcal energije (kot bi pohrustale 12 g masla), ki bo v kri prešla s hitrostjo približno 30 kcal na minuto. Še preden boste rekle A, se bo ta energija – še posebej, če ste zelo sedeče bitje – spremenila v tako osovraženi špeh.

Mimogrede: o zavajajočih napisih na embalažah je Zveza za varstvo potrošnikov izdala poseben letak. V elektronski verziji ga najdete tukaj.

[PAGEBREAK]

Debela laž številka 3: čudežne top-šop naprave kurijo maščobo

Tej trapariji človek preprosto ne more uiti. Presnet, še v fitnes centrih nas s temi kozlarijami bombardirajo s TV zaslonov. Resnica tudi v tem primeru ne bi mogla biti dlje od teh šop-anj: nobena rinka, posebne nogavice, elektro stimulator, zapestnice, pomade ali naprave za trebušnjake ne kurijo maščobe. Signifikanten delež maščob kuri samo povečana potreba po energiji. Najbolj zanesljiv znak, da trenutno uporabljate zaloge svoje energije, je zadihanost, ki traja skupaj vsaj nekaj deset minut. To je seveda precej ohlapna trditev, je pa dovolj relevantno in enostavno dejstvo, ki vas bo – če ga vpeljete v svojo dnevno rutino – popeljalo po avtocesti do izgube maščob.

No, kdaj vas je uporaba elektro stimulatorja zares spravila ob sapo? Verjetno samo takrat, ko ste izvedele za ceno tega ne tako čudežnega aparata. Ampak s tem dejanjem žal niste pokurile niti mikrograma maščobe.

Debela laž številka 4: 3 kilograme manj v enem vikendu (seveda brez diete in gibanja)

Oh, tu pa res nasedamo kot kiti na obalo! Če smo še tako odločene, da se bomo problema lotile z glavo, nas revije in marketingarji vedno znova prepričajo, da obstaja način, kako v enem vikendu shujšati za 3 kilograme. Vprašanje: ali je pri kuhanju za eno osebo v enem vikendu možno porabiti kilogram soli? Odgovor: teoretično da, a vam tega eksperimenta v praksi vsekakor ne priporočam. Enako velja za tezo o izgubi 3 kilogramov v enem vikendu. Resnici na ljubo je to možno – in to celo na tri načine:

  • s kombinacijo dehidracije in defekacije: vzemite nekaj odvajal, nič ne pijte in nič ne jejte. V ponedeljek boste enako zašpehana oseba kot v petek, le da boste kake 3 kilograme lažje verjetno ležale na urgentnem bloku Kliničnega centra ali na Žalah;
  • z amputacijo;
  • z liposukcijo.

Vam "3 kilogrami manj v enem vikendu" še zveni tako privlačno? Niti ni toliko vprašanje, koliko škode si lahko v borih 3 dneh naredite – večje vprašanje je, ali imate od tega sploh kaj koristi. Odgovor je seveda: ne!

Če želite izgubiti 3 kilograme tistega, kar kazi vašo postavo, se ne spravljajte nad tisto, brez česar ne morete preživeti: vode! Prvič: ni zdravo in drugič: ni voda tista, zaradi katere ne morete zapeti hlač in zaradi katere imate na nadlahteh prave zavesice iz… špeha. Da, špeh je tisti, ki je odveč, ga (večinoma) ne potrebujete (vsekakor ne toliko, kolikor ga okrog prenašamo prebivalci zahodne civilizacije) in ki kot muffin visi čez pas vašega krila.

Telesna maščoba je zaloga (odvečne) energije. Telo jo je dalo na stran takrat, ko ste jedle več, kot ste takrat potrebovale. Vsakič. Leta in leta.

En kilogram špeha pomeni, da ste v določenem času po hrani, ki je zadostila vašim energijskim potrebam, zaužile še:

  • 17 tablic mlečne čokolade;
  • 4 kilograme belega kruha;
  • 6 velikih pic;
  • 10 kosov slastne torte…

Poskusimo načrt o izgubi 3 kilogramov maščobnih zalog spraviti v neusmiljene matematične okvire. 3 kilogrami maščobnih zalog imajo 27.000 kcal, ki jih moramo pokuriti. Če predpostavimo, da jih dnevno porabite 1600, to pomeni, da bi za izgubo 3 kilogramov morale stradati 17 dni. Tudi če pustimo vnemar, da ob 17-dnevnem stradanju ne bi izgubile 3 kilogramov špeha (kar izbijte si to iz glave), še vedno ni jasno, kako naj bi človek 3 kilograme špeha izgubil v enem ubogem vikendu. Se vam že svita? Obljube, ki jim nasedamo, so debele laži!

Poglejmo še enkrat: 3 kilogrami v 3 dneh pomeni, da bi morale vsak dan potrošiti dodatnih 9000 kcal na to, kar bi sicer normalno zaužile in potrošile (približno / povprečno 1600 kcal). Da bi potrošile 9000 kcal v enem dnevu, bi morale vsak dan nepretrgoma teči 15 uri, kar bi zneslo 2 do 3 maratone.

Če zveni še tako dobrohotno, "shujševalni marketing" bodisi laže ali pa nima pojma.

Debela laž številka 5: encimski izdelek vaše telo spremeni v pečico za kurjenje maščob

Takih izdelkov je na tone: jabolčni kis, ananasovi izvlečki, grenivkine peške, kaktusove esence, kompresati iz alg… Oprostite, a ne zveni to bolj kot kaka čarovniška pravljica za odrasle? Če bi to držalo, da namreč te snovi kurijo maščobo, bi morala sama biti suha kot trlica brez discipline pri hrani in treningu – za vse bi poskrbel jabolčni kis, katerega nepoboljšljiva oboževalka sem. Pa (žal) ni tako.

Ves ta arzenal neumnosti (kamor sodijo tudi razne zeljne, sadne in sojine variante čudežnega hujšanja) je ena sama izguba časa, denarja, motivacije in – kar je najhuje – pogosto tudi sposobnosti telesa, da bi učinkovito pokurilo odvečno maščobo. Da, prav ste prebrale: več teh neumnosti imate v svoji shujševalni anamnezi, manj ste sposobne kakovostno shujšati. Po večletnem neuspešnem poizkušanju drastičnih in čudežnih diet se namreč začne nižati raven našega bazalnega metabolizma: proces, ki je pokaže kot jo-jo efekt, enostavno pomeni, da se telo privaja na nizek vnos energije tako, da zniža energijske zahteve. V praksi to pomeni, da vam za normalno funkcioniranje zadostuje že 1400 kcal hrane namesto (prejšnjih) 1600. Razlika 200 kcal lahko pomeni čisto spodoben vmesni obrok. Zdi se malo, a če vsak dan pojeste 200 kcal preveč, boste v dobrem mesecu pridelale nov kilogram čiste telesne maščobe. Koliko pomeni 200 kcal, boste najbolje okusile na resni dieti – 200 kcal je lahko ogromno: zajtrk, sestavljen iz 60 gramov nemastne skute in 40 gramov ovsenih kosmičev, ali 20 minut intenzivnega teka. Ali tretjina tablice čokolade, če so vam ljubše sladke primerjave.

Skratka: edina resnica o hujšanju je – zaužiti manj kot porabimo. Razliko med in-putom (hrana) in out-putom (vsakršne aktivnosti – med drugim tudi dihanje, prebrava, spanje, razmišljanje…) bo telo vzelo iz zalog. Maščobnih.

Glede tega obstajajo tri strategije, od katerih je samo ena res zmagovita:

  • manj jesti;
  • več porabiti z dodatnim gibanjem
  • in – BINGO! – kombinacija obojega.

Žal je res; nekatere moramo v ta projekt vložiti več truda kot druge. Nekateri ljudje pač v enem dnevu z enakimi aktivnostmi porabijo več energije kot drugi. Enim prej osivijo lasje kot drugim. Enim gredo tuji jeziki, drugim pa ne.

Pri načrtovanju hujšanja morate s testom (vsaj 2 tedna) preveriti, pri kakšnem vnosu hrane se ne redite in ne hujšate. Ko ugotovite svojo energijsko bilanco, lahko začnete ukrepati: postaviti jo morate v prid porabi. Tako preprosto je to. Preprosto v teoriji, v praksi pa zagotovo ne enostavno. A ko enkrat veš, kaj je možno in kaj je zgolj zavajanje, si vsaj na dobri poti.