Z uravnoteženo prehrano proti staranju
Čeprav je nemogoče zavrteti čas nazaj, lahko naredimo kar nekaj korakov, s katerimi ne le upočasnimo proces staranja, ampak lahko celo zabrišemo sledi prvih znakov staranja ali prestavimo tiste, ki jih vnaprej pričakujemo.
Z uravnoteženim načinom prehranjevanja lahko v eni potezi dosegamo več dobrodejnih in sinergističnih učinkov: zmanjševanje deleža telesne maščobe, krepitev imunskega sistema, preprečevanje težav, povezanih s previsoko ravnjo trigliceridov in holesterola. Z zdravo prehrano, ki vsebuje dovolj vitaminov in mineralov, poskrbimo za zmanjševanje količine prostih radikalov, ki v telesu nastajajo spričo presnove, bolezni, fizičnih aktivnosti ipd. Prosti radikali so zelo pomemben element v procesu staranja, zato je zmanjševanje količine le-teh izjemno učinkovit ukrep, ki ga velja izkoristiti, če želimo svojo mladostnost in vitalnost ohraniti čim dlje.
Ena od večjih tegob sodobnega človeka so težave z zamaščenim krvnim obtokom, ki je neposredna posledica škodljivih prehranskih izbir in navad. Če se odločite za uravnoteženo in zdravo prehrano, lahko marsikatero težavo, ki ste si jo morda že nakopali, tudi odpravite. Pogosti majhni obroki, dovolj balastnih snovi in kakovostni maščobni viri – vse to lahko skoraj čudežno znižuje ravni holesterola in trigliceridov v krvi ter posredno vpliva na upočasnitev procesa staranja.
Prav tako pogosto se ljudje ubadamo z različno težavnimi oblikami sladkorne bolezni. Pri večini ne gre za nikakršno zlo usodo, ampak preprosto za pojav bolezni zaradi dolgoletnega napačnega prehranjevanja. Dobro je, če se tega zavedamo, še preden bolezen (in z njo povezani degenerativni pojavi) potrka na naša vrata. Majhne spremembe lahko naredijo čudeže: z izbiro polnovrednih, kompleksnih ogljikovih hidratov in kakovostnih virov maščobnih kislin lahko prek prehranjevanja stabiliziramo ravni sladkorja v krvi, prek tega uredimo inzulinska neravnovesja in povečamo občutljivost celic na inzulin (kar je pomembno zato, da ob dovajanju hrane niso potrebne ogromne količine inzulina, da bi celice “odprle svoja vrata” za dostavo hranil). Stabilna raven sladkorjev (in posledično urejeno izločanje inzulina) je izjemno pomembna za dobro počutje in vitko postavo – predvsem pa zmanjšuje možnost pojava sladkorne bolezni.
Poleg že omenjenega je pri upočasnjevanju procesov staranja pomembno pomisliti tudi na jetra. Tudi za jetra velja, da z njimi najbolje ravnamo, če jemo zdravo, polnovredno, količinsko uravnoteženo hrano. Če jetra dobro delujejo, se telo učinkoviteje razstruplja, kar prek trdne podpore imunskemu sistemu pomeni samo pridobitev za zdravje.
Eden od porokov ohranjanja mladostnosti je tudi neokrnjena presnova. Zaradi slabih prehranskih in gibalnih navad ter zaradi številnih poskusov hitrih diet je pri večini sodobnih ljudi presnova upočasnjena, lenobna. Problem je hujši, kot se morda zdi na prvi pogled, saj je z upočasnjeno presnovo povezanih veliko procesov, ki vodijo v hitrejše staranje in predvsem v različne, tudi zelo hude bolezni. Zato je vsak ukrep, ki vodi k spodbujanju presnove, nadvse dobrodošel za vse, ki bi radi živeli dolgo in zdravo. Poleg redne telesne aktivnosti na presnovo ugodno vpliva tudi uravnotežena in redna prehrana, kar pomeni predvsem to, da se prehranjujemo redno in po malem ter da ne preskakujemo obrokov in po več ur dnevno stradamo. Hitra presnova je porok uspešne odprave maščobnih oblog, saj med drugim določa tudi način in količino potrošene energije za posamezne aktivnosti.
Po drugi strani pa se s priseganjem na hitre, modne diete dobesedno odmikamo od želenih ciljev: vitke postave, vitalnega videza in mladostnosti. Še več: več hitrih in nezdravih diet, kot jih imamo “na grbi”, napornejši in manj učinkovit bo vsak naslednji poskus izgube odvečne telesne maščobe. Kaj se zgodi? Telo se prilagodi na stradanje tako, da optimizira porabo energije. “Optimizira” v tem pogledu pomeni, da jo zniža. V praksi se to pokaže tako, da se telo namesto s 1500 kalorijami dnevno navadi živeti s 1000 kalorijami (številke so ilustrativne). Ko z dieto prekinemo in dnevni energijski vnos povečamo na npr. 1100 kalorij, bo to po novem že preveč, zaužili bomo 100 kcal presežka – presežki pa gredo v maščobne depoje na trebuhu, zadnjici, nogah… Kaj smo torej s hitro dieto dosegli? To, da lahko živimo z manj vnešene energije, torej s še manj hrane. Ker se je še manjšemu vnosu hrane v družbi preobilja težko privaditi, po prekinitvi hitrih diet ponavadi pridobimo še več kilogramov, kot smo jih imeli prej – prav zato se takim dietam reče “yo-yo” diete.
Torej, prehrana ima v boju proti staranju zelo pomembno vlogo. Nerealno je pričakovati, da bomo zdravi in vitalni, če telesu ne dajemo tega, kar potrebuje. Star rek “si, kar ješ” je absolutna resnica.