Rehabilitacija sprednje križne vezi
Sprednja križna vez je ena od štirih glavnih vezi v kolenskem sklepu. Poškodba te vezi je – še posebej pri športnikih – najpogostejša poškodba kolenskega sklepa. Naloga sprednje križne vezi je zagotavljanje stabilnosti kolenu in preprečevanje anteriornega preskoka golenice glede na stegnenico (premik golenice naprej glede na stegnenico).
Kaj povzroči poškodbo sprednje križne vezi?
Najpogostejša mehanizma poškodbe sta:
- Prisilna, močna hiperekstenzija kolena (koleno “zabije” nazaj)
- Pivotiranje (rotacija v kolenskem sklepu, ko je stopalo v stiku s podlago)
Resnost poškodbe je odvisna od sledečih dejavnikov, prisotnih pri nastanku poškodbe:
- Anatomska pozicija kolenskega sklepa v trenutku poškodbe
- Smer delovanja sil v trenutku poškodbe
- Velikost sile v trenutku poškodbe
Večina poškodb sprednje križne vezi se zgodi med športnimi aktivnostmi, kjer ne pride do kontakta z drugo osebo. Najbolj pogoste situacije, ki privedejo do poškodbe sprednje križne vezi so:
- Silovita rotacija kolenskega sklepa v trenutku, ko je stopalo v kontaktu s podlago
- Pri doskoku, ko je koleno v hiperekstenizij
- Nenaden in sunkovit STOP ne eni nogi, ko je koleno v hiperekstenziji
- Pivotiranje v kombinaciji s hitro menjavo ritma ali nenadnim zmanjševanjem hitrosti
- gibanja
Približno 40% vseh poškodovancev po poškodbi poroča o poku v trenutku poškodbe. Ta pok je zvok pretrganja vezi. Pri več kot polovici vseh poškodb je ruptura sprednje križne vezi združena še s poškodbo meniskusov kolenskega sklepa.
Prisilna, močna hiperekstenzija kolenskega sklepa je najpogostejša pri športih kot so nogomet, smučanje, košarka in odbojka.
Rotacija s stopalom v kontaktu s podlago je najpogostejši vzrok za poškodbo sprednje križne vezi pri športih kot so tenis, košarka in nogomet.
Prva pomoč in predoperativna rehabilitacija
Ko pride do poškodbe kolena je izredno pomemben takojšen obisk urgence, kjer se z diagnostičnim pregledom in rentgenskim slikanjem ugotovi posledice poškodbe in izloči sum zloma skeleta.
Zelo pomebno je, da se po poškodbi čim hitreje prične s terapijo RICE. S tem se tudi prične predoperativna rehabilitacija, ki se nato intenzivno izvaja do dneva operacije.
Po poškodbi sprednje križne vezi je treba:
- ustaviti oz. omejiti otekanje sklepa,
- popolnoma umiriti bolečino,
- čim hitreje razgibati koleno do popolnega iztega in upogiba,
- čim hitreje pričeti z učenjem pravilne tehnike hoje,
- preprečiti mišično atrofijo.
Ko je gibljivost sklepa popolna, ni bolečine in je tehnika hoje popolna, sledi izokinetično testiranje, s katerim se ugotovi nastale deficite poškodovane noge v primerjavi z nepoškodovno nogo.
Na podlagi rezultatov testiranja poškodovanec prične z vajami zaprte kinetične verige, ki bodo ojačale sprednje in zadnje stegenske mišice:
- unilateralno in bilateralno dinamično počepanje
- statično čepenje
- izometrične kontrakcije sprednje stegenske mišice s pomočjo električne stimuacije (Ruska stimulacija)
Trening stegenskih mišic s pomočjo vaj odprte kinetične verige:
- izotonične kontrakcije
- trening koncetrične moči sprednjih in zadnjih stegenskih mišic pri hitrostih 60°/sek
Trening stegenskih mišic s pomočjo propriosepcije.
V času predoperativne rehabilitacije je pomebno ohraniti tudi visok kardiovaskularni nivo s pomočjo, kar se lahko doseže s plavanjem, kolesarjenjem ali uporabo katere druge naprave za aerobno vadbo (npr. orbitrek).
V času predoperativne rehabilitcije je pred začetkom vsake terapije potrebna uporaba različnih terapevtskih modalitet:
- Termalni (topli) obkladki
- Ultrazvok
- Laser
- TENS
Po zaključku terapije pa uporaba:
- TENS v kombinaciji z krioterapijo (terapija z ledom)
- Krio masaža (masaža z ledom)
- Ledena kopel
- Kombinacija toplo/hladnih kopeli ali obkladkov
Postoperativna zgodnja rehabilitacij
Takoj po opravljeni rekonstrukciji sprednje križne vezi se proces rehabilitacije prične z:
- uporabo protokola RICE;
- razgibavanjem kolenskega sklepa;
- preprečevanjem prekomerne mišiče atrofije z izometričnim treningom in vajami zaprte kinetične verige;
- po nekaj dneh uporabe bergelj se začne tudi učenje pravilne tehnike hoje.
Obdobje zgodnje rehabilitacije se prične takoj po operaciji (še isti dan). To obdobje traja do prihoda iz rehabilitacije v zdravilišču, ki se začne okrog petega tedna po operaciji in traja 2 do 3 tedne.
Pred odhodom v zdravilišče mora biti koleno povsem gibljivo, brez otekline, sprednja stegenska mišica pa čim bolj funkcionalna (čim manjša atrofija in čim večja aktivacija).
Postoperativna pozna rehabilitacija
Po vrnitvi iz zdravilišča, približno 8 do 9 tednov po operaciji, je športnik pripravljen za submakismalne obremenitve, ki se izvajajo v okviru vaj zaprte kinetične verige.
V tem obdobju športnik pridobiva mišično moč, ki jo je izgubil po operaciji. Obiskovanje fitnesa, redno, kakovostno in varno treniranje športnika pripravijo na ponovno izokinetično testiranje, ki se običajno opravi med 3. in 4. mesecem.
Izredno pomemben člen rehabilitacije med 3. in 4. mesecem je aerobni trening, ki omogoča da športnik ponovno “zadiha” in si povrne samozavest in prepotrebno dodatno motivacijo, ki jo potrebuje za uspešno rehabilitacijo.
Pri pridobivanju izgubljenih telesnih sposobnosti je potrebna velika mera potrpežljivosti in določanje ter sledenje kratkoročnim in dolgoročnim ciljem.
12 do 15 tednov po operaciji je sprednja križna vez zelo občutljiva. Vez se vaskularizira in kakršnen koli prekomeren stres in obremenitev vezi lahko povzroči ponovno rupturo ali pa poškoduje sidrišča, kjer se vez pripenja na kost.
Po opravljenem izokinetičnem testiranju v obdobju štirih mesecev po operaciji lahko lahko športnik začne z rahlim tekanjem in ostalimi vajami, ki zajemajo sklop vaj odprte kinetične verige.
Po petem mesecu se prične funkcionalna rehabilitacija, ki počasi usmerja športnika v trening, ki je specifičen za njegov šport.
8 mesecev po operaciji bi moral biti športnik po uspešni rehabilitaciji pripravljen na maksimalne napore, pred tem pa mora opraviti vsa funkcionalna testiranja, ki so specifična za njegov šport.