Masaža za rekreativce in športnike

Masaža je pasivna metoda, ki jo lahko definiramo kot sistematično ročno ali mehanično manipulacijo mehkih telesnih tkiv z glajenjem, gnetenjem, vtiranjem, udarjanjem, tresenjem in pritiskanjem. Z masažo želimo izboljšati krvni in limfni obtok, sprostiti mišice, lajšati bolečine, vzpostaviti presnovno ravnotežje ter izboljšati druga fiziološka in psihološka stanja. V preteklem stoletju se je masaža glede na razvoj znanosti in medicine diferencirala na higiensko, športno in terapevtsko.

Športna masaža je znanstveno osnovana manipulacija in ocena mehkih tkiv, usmerjena k preprečevanju poškodb in vzdrževanju dobrega telesnega in duševnega stanja. Te učinke dosežemo z mobilizacijo mišic, izboljšanjem mišične napetosti in/ali njihovo relaksacijo, vzpodbujanjem krvnega obtoka in terapevtskimi učinki na vse telesne sisteme. Je oblika masaže, ki je prilagojena zahtevam športa in potrebam tako rekreativnih, kot tudi poklicnih športnikov. Pomaga pri preprečevanju poškodb, pripravi športnikov, vzdrževanju optimalnega stanja, pa tudi pri vzpostavljanju normalnega stanja po večjih telesnih obremenitvah ali poškodbah. Lahko se izvaja pred športno dejavnostjo, med njo ali po njej. Lahko je ciljana ali splošna oziroma vzdrževalna.

Koristi masaže

Cilj športne masaže je omogočiti športniku čim boljšo izvedbo. Športniki različnih disciplin zato usmerjajo pozornost na masažo različnih delov telesa. Pri vseh športnikih pa prinaša športna masaža pet glavnih koristi:

• pomaga vzdrževati boljšo telesno pripravljenost;
• zmanjša možnost poškodb in izgubo sposobnosti gibanja, predvsem na področjih z visoko stopnjo tveganja;
• pomaga lahko pri zdravljenju mišičnih poškodob in ponovnem pridobivanju gibljivosti;
• izboljša lahko športnikovo izvedbo in vzdržljivost;
• podaljša lahko obdobje optimalnega zdravja in športne kariere.

Športna masaža je splošen pojem, ki označuje izvajanje različnih masažnih tehnik pred, med in po telesni dejavnosti. Masaža pred telesno dejavnostjo je usmerjena k preprečevanju poškodb, pomaga pri ogrevanju gibalnega aparata in omogoča raztegljivost mehkih struktur v takšni meri, da omogoča optimalno izvedbo. Pospešuje krvni obtok, znižuje mišično napetost, sprošča mišice in daje športniku občutek psihološke pripravljenosti. Med športno dejavnostjo se navadno odpravijo manjše težave, ki ovirajo športnikovo optimalno izvedbo. Pogosto so te masažne tehnike združene z ohlajevanjem. Po kakršnikoli težji telesni obremenitvi športniki utrpijo mikropoškodbe. Športna masaža po športnem udejstvovanju pomaga pri zmanjšanju otekanja po pojavu mikropoškodb, sprosti utrujene in zategle mišice, pomaga vzdrževati raztegljivost mišic, pospešuje krvni pretok in s tem pospešuje odplavljanje mlečne kisline in stranskih produktov presnove ter znižuje pojavnost krčev. Prav tako pospešuje športnikovo okrevanje in lajša mišično bolečino.

Vzdrževalna športna masaža, ki se opravi vsaj enkrat tedensko kot redni del vadbenega programa, pospeši krvni obtok in s tem oskrbo mišice s hranilnimi snovmi, vzdržuje sproščenost tkiv, zmanjša možnost nastanka brazgotinastega tkiva po raztezanju in vadbi za pridobivanje gibljivosti. Masaža je lahko ustrezna tehnika za pomoč pri določenih poškodbah, predvsem mehkih struktur. Pri obravnavi poškodb je pred kakršnokoli masažo priporočljivo poiskati nasvet pri fizioterapevtu, zdravniku ali obeh. Določene poškodbe mehkih tkiv in sklepov, ki zahtevajo mirovanje in nadzor strokovnjakov, lahko namreč z masažo poslabšamo. Terapevtska masaža je navadno dodatna oblika zdravljenja pri posameznih poškodbah in stanjih. Terapevtsko masažo lahko izvajajo fizioterapevti ali maserji pod nadzorom zdravnika ali fizioterapevta. Poškodbe in stanja, pri katerih ima masaža ugodne učinke, so:

• odložena mišična bolečina,
• mišična okorelost,
• mišična napetost,
• nateg mišice,
• ponovitveni nategi mišic,
• prožilne točke,
• vnetje kit,
• brazgotine mehkih tkiv,
• akutna in kronična oteklina.

Športna masaža pripomore k odpravljanju zgoraj navedenih težav, ne more pa nadomestiti zdravstvene oskrbe.

Masaža – zgodovina

Začetki športne masaže segajo v obdobje starih Grkov in Rimljanov. Že takrat so združevali masažo in vadbo. Galen je koristnost masaže primerjal s koristnostjo telesne vadbe. Oribazius piše v knjigi “De exertitiis” že v 4.stoletju n. št. naslednje: »Pred telesno vadbo je potrebno ude omehčati in segreti z masažo, po delu pa sproščene in utrujene z masažo zopet poživiti«. Različne azijske kulture so prav tako razvile različne vrste masaž, namenjene pa so bile predvsem plesalcem in študentom borilnih veščin. Kot formalna oblika se je športna masaža najprej pojavila v deželah vzhodnega bloka v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Ruski športniki in športne ekipe so bile prve, s katerimi so potovali tudi maserji. Preko športne in kulturne izmenjave se je deset let kasneje koncept športne masaže udomačil tudi v zahodni Evropi in Združenih državah Amerike. Sčasoma so bile koristi športne masaže tudi širše sprejete. Športna masaža je postala del vadbenega progama najprej pri poklicnih športnikih, nato pa tudi pri amaterjih. V Sloveniji je posvečal pozornost športni masaži dr. Alojzij Šef, ki je v knjigi “Masaža in samomasaža” (1987) opisal pomen in tehnike športne masaže. Danes je športna masaža priznana kot stroka v ZDA preko Ameriškega združenja maserjev terapevtov. Žal pri nas na tem področju ni zadostnega nadzora, zato je športni maser pogostokrat kar kdorkoli.

Vrste masaž

Nekateri delijo masažne tehnike na vzhodne in zahodne, drugi na klasične in alternativne, tretji zopet na znanstveno-medicinske in energijske, celo na bioenergijske masažne tehnike. Do danes so si k nam utrle pot le nekatere vrste masaž, ki imajo za naše razmere ustrezno medicinsko razlago. Te so:

• klasična (švedska) masaža;
• ročna limfna drenaža po dr. Vooderju;
• specialna masaža po dr. Albertu Hoffu;
• masaža vezivnega tkiva po Elizabeth Dicke;
• prečno frikcijska masaža po dr. Jamesu Cyriaxu;
• masaža prožilnih točk po Simonsu in Travellovi;
• akupresura.

Previdnostni ukrepi

Športna masaža je varna, učinkovita in od športnika ne zahteva nobenih posebnih priprav. Kadar je izvedena pravilno in upoštevajoč kontraindikacije in previdnostne ukrepe, ni neželenih stranskih učinkov. Ljudje, ki trpijo za bolezenskimi stanji, kot so akutne nalezljive bolezni, aneurizme, modrice, rak, hernia, visok krvni tlak, vnetja kot posledica poškodbe tkiva, osteoporoza, flebitis, varikozne vene, določene kožne bolezni, odvisnost od mamili ali alkohola, se morajo posvetovati z zdravnikom, preden se odločijo za masažo.