Ileus (MP 5.del)

Gregor Vidmar, 30. 5. 2010

Ileus je odsotnost normalne črevesne gibljivosti – peristaltike, zaradi česar pride do zaustavitve prehoda črevesne vsebine (blata in plinov). Po klasični definiciji je ileus posledica raznih nemehanskih vzrokov (neposredno so to živčno-mišične motnje; funkcijski ileus), nekateri pa kot ileus definirajo tudi motnje, ki imajo mehanske vzroke (mehanski ileus oz. mehanska črevesna zapora / obstrukcija). Najpogostejši posredni vzrok za pojav ileusa so razne operacije v trebušni votlini.

Funkcijski ileus

Funkcijski ileus nastane zaradi živčno-mišičnih  motenj ali okvar. Delimo ga na paralitični in spastični ileus.

Paralitični ileus

Paralitični ali adinamični ileus pomeni zmanjšano ali odsotno črevesno peristaltiko. To je najpogostejša oblika ileusa. Vzroki zanj so lahko:

  • črevesna ishemija (zmanjšana prekrvavljenost), kirurški posegi v trebušni votlini;
  • povečana simpatična aktivnost (operacija, poškodba, stres);
  • motnje v koncentraciji elektrolitov (hipokaliemija, hiperkalcemija);
  • peritonitis in druga vnetja (npr. pankreatitis, retroperitonealni procesi);
  • jemanje antiholinergikov in nekaterih drugih zdravil,
  • pljučnica,
  • srčni infarkt,
  • hipotiroidizem – nezadostna proizvodnja ščitničnih hormonov,
  • razne poškodbe (zlom reber, hrbtenice),
  • poškodbe glave in / ali hrbtenjače.

Spastični ileus

Pri spastičnem ali dinamičnem ileusu spazem (skrčenje) gladkih mišic črevesa povzroči njegovo zaporo. Je zelo redek. Pojavi se npr. pri zastrupitvi s težkimi kovinami (svincem), uremiji in porfiriji.

Mehanski ileus

V primeru mehanskega ileusa mehanska zapora v črevesu preprečuje prehod črevesne vsebine. Mehanski ileus delimo na obstrukcijski in strangulacijski ileus.

Obstrukcijski ileus

Do obstrukcijskega ileusa pride, če je zaprt črevesni lumen. To se lahko zgodi zaradi:

  • ovire v samem lumnu črevesja, npr. žolčni kamen, ki je prišel v črevo ali klobčič glist v črevesu;
  • bolezenskega procesa v črevesni steni, npr. tumor, vnetje;
  • pritiska na črevo od zunaj, npr. zaradi zleplenja tkiv v trebušni votlini po operaciji, vnetja, obsevanja.

Strangulacijskii ileus

Strangulacijski ileus pomeni zaprtje črevesnega lumna zaradi “davljenja” črevesja. Vzroki so:

  • ukleščenju črevesne vijuge in mezenterija v ingvinalnem kanalu,
  • hernija oz. pruh,
  • volvulus oz. nenormalno zavitje črevesja itd.

Posledica strangulacijskega ileusa je črevesna ishemija (zmanjšana prekrvavljenost tkiva) in nekroza (odmiranje tkiva).

Dolgotrajen mehanski ileus lahko preide v funkcijskega.

Posledice ileusa

Pred črevesno zaporo se v črevesu pojavi distenzija – razširitev črevesja. Distenzija v črevesju spodbuja črevesno sluznico k izločanju, hkrati pa zmanjša absorbcijo. Normalno to pomaga, da se izpere črevesna vsebina v nižje odseke črevesa in tako zmanjša napetost. Če pa se zaradi obstrukcije vsebina ne more premakniti v druge dele črevesja, zaradi izločanja v lumen pa se napetost še poveča, nastane začaran krog vedno večje distenzije.

Tlak v čresju se poveča nad 3 kPa. Povečana sekrecija sluznice in zmanjšana absorpcija vode in elektrolitov pripeljeta do prehajanja zunajcelične tekočine v črevo, tudi do 5 litrov dnevno, posledica pa je hipovolemija (zmanjšana količina krvi).

Poleg vode se izgubljajo tudi natrij, kaliji, klor in bikarbonat, zato pride do hipokaliemije in spremembe kislinsko-baznega ravnovesja. Hipovolemija privede do cirkulacijskega šoka in akutne odpovedi ledvic. Akutna ledvična insuficienca in izguba bikarbonata  vodita do acidoze.

Zaradi distenzije se vzdraži tudi refleks bruhanja, zaradi izgube HCl pri bruhanju pa se razvije alkaloza (previsok pH krvi).

Zaradi zastajanja blata se poveča število bakterij v črevesnem lumnu. Bakterijski strupi še bolj vzdražijo sluznico, ki zaradi tega dodatno izloča tekočino v črevo, tvorijo se plini, oboje pa še poveča intraluminalni tlak in distenzijo.

Zaradi povečanega tlaka in raztezanja črevesne stene pride lahko do stiskanja arterij, kar povzroči zmanjšano prekrvavitev tkiva in nekrozo.

Zaradi raztezanja črevesne stene in nekroze se začne sluznica črevesja tanjšati, kar omogoči prehod črevesnih bakterij v trebušno votlino, posledici sta vstop bakterij v kri in posledično sepsa, ter vnetje potrebušnice (peritonitis).

Ileus lahko privede tudi do venske okluzije oz. staze (blokiranje ali zastoj venske krvi).

Simptomi ileusa

Simptomi funkcijskega ileusa so:

  • zmerna, nelokalizirana bolečina v trebušni votlini,
  • zaprtje,
  • zmanjšana ali odsotna flatulenca,
  • napihnjen trebuh,
  • slabost in bruhanje,
  • izguba apetita,
  • povečano izpahovanje.

Simptomi mehanskega ileusa oz. črevesne obstrukcije so:

  • hude kolike,
  • lahko tudi konstantna bolečina, kar lahko pomeni, da je prišlo do prekinitve dotoka krvi,
  • zaprtje ali driska, odvisno od stopnje zapore,
  • zmanjšana ali odsotna flatulenca,
  • napihnjen trebuh,
  • slabost,
  • bruhanje, ki lahko vsebuje tudi blato,
  • izguba apetita,
  • slab zadah.

Kolika je visceralna oz. organska bolečina, ki jo sestavljajo ponavljajoči se napadi ostre, krčevite bolečine, ki začetno narašča in nato počasi izzveni. Pojavlja se nekajkrat v minuti, v vmesnih obdobjih pa popolnoma popusti – nastane namreč ob peristaltičnem valu. Če gre za zaporo tankega črevesja, se kolike pojavljajo v okolici popka, v primeru zapore debelega črevesja pa v spodnjem delu trebušne votline.

Diagnoza in zdravljenje

Za diagnosticiranje se največkrat uporabljajo krvni testi, rentgensko slikanje, CT an ultrazvok. Pri poslušanju s stetoskopom pri funkcionalnem ileusu ni slišati črevesne peristaltike.

Ob primerni oskrbi se pooperativni ileus največkrat normalizira v dveh do treh dneh. Bolnika se običajno hrani intravensko, oralno uživanje hrane in pijače je odsvetovano.

Mehanske zapore se lahko rešijo spontano, sicer je potrebna operacija.

Če gre za motnje v peristaltiki, se lahko predpišejo tudi zdravila, ki pospešujejo motiliteto črevesa.

Članek je dopolnjen povzetek seminarske naloge Motnje prebave (glej spodaj). Avtorske pravice pripadajo avtorjem seminarske naloge in Cenim.se.

Literatura

  1. Petra Klepac, Mojca Kranjc, Goran Kurnik, Sara Novak, Andreja Stušek, Betka Popič, Tamara Poteko. Motnje prebave, seminarska naloga. Mentor: doc. dr. Fajko Bajrovič, Inštitut za patološko fiziologijo. Ljubljana, april 2005.
  2. Bresjanec M., Rupnik M.: Patofiziologija s temelji fiziologije, tretja popravljena in dopolnjena izdaja, 2002.
  3. Medline Plus. http://www.nlm.nih.gov