Alkohol – dejavnik tveganja

Bec M., Hanc M., Hrašovec A., Jelinčič M., 27. 6. 2011

O tveganem uživanju alkohola lahko govorimo takrat, ko ponavljajoči vzorec pitja alkohola lahko privede do škodljivih učinkov. Le-ti se kažejo na različnih organskih sistemih ( jetra, živčevje, prebavila, kardiovaskularni sistem, …) in vplivajo na kvaliteto življenja posameznika, kot tudi celotne populacije. Uživanje alkohola predstavlja danes vse večji ekonomski, medicinski in socialni problem, ker po njem posega čedalje mlajša populacija. Zato je potrebno uporabiti različne pristope in metode pri reševanju te problematike.

Študije WHO kažejo, da je poraba čistega alkohola v Sloveniji okoli 13 litrov na prebivalca letno, kar nas uvršča v sam evropski vrh (http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_by_alcohol_consumption). Glavne posledice takšnega tveganega vedenja so večja umrljivost, večje število prezgodnjih smrti, večje število hospitalizacij ter več bolniškega staleža. Vse to predstavlja tako medicinski kot ekonomski problem. Pri reševanju prvega je pomembno predvsem zgodnje odkrivanje pretirane uporabe alkohola na primarni zdravstveni ravni; pri drugem ima večjo vlogo država, ki s sprejemanjem različnih zakonov lahko omeji porabo alkohola. Zgodnjemu odkrivanju alkoholizma so namenjeni številni vprašalniki, ki so sestavljeni iz dveh delov. Prvi vsebuje vprašanja, ki se nanašajo na sam  vzorec pitja alkohola. Drugi del pa se nanaša predvsem na posledice uživanje alkohola, ki vplivajo na samega pacienta in njegovo širšo okolico. Sama država pa letno opravi tudi več študij v zvezi s to problematiko, nato pa na podlagi rezultatov sprejema zakone.

Kljub temu, da se človek povsem zavestno odloči, da bo zaužil alkohol, lahko govorimo o rizični skupini ljudi. To so predvsem mladoletne osebe, ki si želijo priznanja v družbi ali pa so takšnega vedenja vajeni od doma. Obstaja namreč zelo velika dedna nagnjenost k alkoholizmu. Tudi prebivalstvo držav, pridelovalk alkohola, zaužije znatno večje količine alkohola, predvsem na področjih, kjer gre za domačo pridelavo. Tak primer so prebivalci Dolenjske, ki zaužijejo več alkohola, kot prebivalci drugih slovenskih pokrajin. Posledično je bila tam umrljivost zaradi neposrednih ali posrednih vzrokov smrti kar za 2% višja kot v ostali Sloveniji. Podobne razlike so tudi v prezgodnji umrljivosti, številu hospitalizacij in bolniškem staležu.

Poleg te zanimive razlike med prebivalstvom različnih pokrajin obstajajo tudi razlike med ženskami in moškimi. Že sam vzorec pitja je pri ženskah drugačen, kajti večinoma uživajo žgane pijače s prijetnim vonjem, manj pa vino ali pivo. Ženske svojo razvado pogosteje skrivajo v javnosti in jo teže priznajo kot moški. Količina popitega alkohola je pri njih manjša, pa kljub temu dosežejo želeni učinek, kar je posledica genetskih dejavnikov. Včasih so tudi posledice uživanja alkohola pri ženskah dosti hujše kot pri moških. Vsekakor pa je najbolj problematično uživanje alkohola med nosečnostjo, ker na plodu povzroča fetalni alkoholni sindrom.

Prekomerna uporaba alkohola na eni strani povzroča sindrom odvisnosti – ADS ( alcoholic dapendance sindrom), na drugi pa težave povezane z alkoholom, vendar brez odvisnosti – ARD ( alcohol related disabilities). Bolnika z ARD imenujemo prekomerni pivec, bolnik z ADS pa je odvisnik, ki kaže vsaj 3 od naslednjih znakov:

  1. večja poraba alkohola, kot jo priznava pacient
  2. nenehna želja po alkoholu
  3. večino časa vloži v pitje
  4. zmanjšane socialne in delovne sposobnosti
  5. nadaljevanje uživanja alkohola, kljub temu, da se že čutijo posledice
  6. razvoj tolerance – potreba po večjih količinah alkohola
  7. simptomi kot so: navzeja, bruhanje, tahikardija, anksioznost, glavobol, nespečnost,…
  8. alkohol je nujen, da prepreči abstinenčno krizo

Bolnik z ARD je lahko istočasno tudi odvisnik, ni pa nujno. Kljub temu ti ljudje predstavljajo velik medicinski in ekonomski problem. Umrljivost, povezana neposredno ali posredno z alkoholom, je namreč zelo velika, in sicer gre predvsem za prezgodnjo umrljivost. Če sem prištejemo še žrtve prometnih nesreč in družinskega nasilja zaradi alkohola, je problem še toliko večji. Drugi problem prekomernih pivcev pa so številne poškodbe in počasi razvijajoče se kronične bolezni, ki zahtevajo veliko število hospitalizacij. Posledica tega je povečana odsotnost z dela zaradi bolniškega staleža. Najpogostejše kronične bolezni so jetrne bolezni ( steatoza, ciroza), nevrološke bolezni ( predvsem degenerativne ), gastrointestinalne motnje ( pankreatitis, gastritis ), kardiovaskularne motnje ( kardiomiopatije, povišan tlak ), hematološke motnje, atrofija testisov in  fetalni alkoholni sindrom.

Reševanja celotne alkoholne problematike se je treba lotiti iz štirih perspektiv:

  1. državna alkoholna politika: glavna naloga je omejiti dostop do alkoholnih pijač mladostnikom ( zakoni) in odraslim (davki)
  2. izobraževanje o zdravju: k temu bi največ lahko prispevalo javno zdravstvo, šole in mediji
  3. zgodnje prepoznavanje uživalcev alkohola: tukaj glavno vlogo nosijo osebni zdravniki. Prav ta perspektiva je ena najpomembnejših, vendar je tudi najtežja. Veliko pacientov namreč svojo razvado (odvisnost) uspešno prikriva. Ideja o uvedbi obveznih presejalnih vprašalnikov se zdi sicer dobra, a s študijami so dokazali, da ne bi bila uspešnejša od današnje konvencionalne terapije, ko se vprašalnikov poslužimo le v primeru, ko sumimo na zlorabo alkohola.
  4. kratke intervencije na primarni ravni: tudi tukaj je lahko izvajalec zdravnik ali pa ustrezno izobraženi terapevti. Njihova naloga je svetovanje, izobraževanje in spremljanje  pacienta, pri katerem je dokazana zloraba alkohola. Vsekakor je tukaj izredno pomembno sodelovanje pacienta.

Glede na veliko število problemov, ki jih prinaša alkohol, je pomembno uživalce alkohola čimprej razkriti. Danes velja, da ob sumu na zlorabo zdravnik pacienta previdno povpraša o tej temi, uporablja pa indirektna vprašanja in nikoli ne napada pacienta, tudi če je njegova težava očitna. Nato šele uporabi ustrezne vprašalnike kot so CAGE, MAST, BMAST in drugi. Te teste torej zdravnik uporablja po lastni presoji, zato je pomembno da je sposoben prepoznati pacienta , ki ima težave z alkoholom. Še pomembneje pa je, da nato uporabi ustrezen pristop in skuša skupaj s pacientom njegovo težavo rešiti.

Druga pomembna naloga zdravnika pa je preprečevanje uporabe alkohola. Predvsem pri mladini je potrebno čimveč pogovorov, izobraževanja in opozarjanja na to temo. Pot od najstniške razposajenosti do bolezni in odvisnosti namreč ni tako dolga, kot si morda nekateri predstavljajo.

Literatura

  1. D. Radešček, J. Šelb-Šemerl. Ocena škodljivih posledic pitja alkohola na Dolenjskem in v ostali Sloveniji. Zdravstveni vestnik 2002; 71: 77 – 82.
  2. Basis for the integration of prevention into health care practice: 183 – 196.
  3. L. Dőbrőssy: Prevention in primary care; 61 – 67.