Z pregib in prednja križna vez

Z naraščanjem števila športnikov in rekreativcev narašča tudi število športnih poškodb. Tako je  v zadnjih 15 letih poraslo predvsem število poškodb  kolenskega sklepa. Pretrgana prednja  križna vez (lat. ligamentum cruciatum  anterioris – LCA)  je ena najpogostejših poškodb vezi kolenskega  sklepa pri športnikih (1). Večina teh poškodb  nastane brez kontakta  med  športniki. Opisana sta dva temeljna mehanizma nastanka poškodbe:

  1. pri zaustavljanju z  upognjenim kolenom,  kjer je koleno v zunanjem  zasuku in valgusu in
  2. pri  zaustavljanju  z iztegnjenim  kolenom in  notranjim zasukom (tako imenovana izolirana poškodba LCA).

Poseben mehanizem, ki ga največkrat vidimo pri smučanju,  pa se zgodi pri pokrčenem kolenu, ko poskuša športnik preprečiti padec nazaj (1).

Dejavnike tveganja za nastanek poškodbe LCA lahko razdelimo na prirojene (spol, razni anatomski dejavniki (npr. ožja medkondilarna špranja) in pridobljene (slaba tehnika, okvarjena propriocepcija)) (1). Med slednje spada tudi dinamična nestabilnost kolena kot posledica neravnovesja med sprednjimi in zadnjimi stegenskimi mišicami (kolenskie upogibalke in iztegovalke), kar dovoljuje povečane strižne obremenitve kolenskega sklepa in s tem kolenskih vezi (2).

Epidemiološke študije so pokazale  višjo pojavnost poškodb LCA pri ženskah kot pri moških, kar naj bi bila posledica različnih vzorcev aktivacije mišic kot odgovor na povečane strižne sile v kolenu oz. anteriorno translacijo podkolenice pri tipičnih zgoraj omenjenih ofenzivnih gibalnih vzorcih. Ženske naj bi tako najprej aktivirale sprednje stegenske mišice, moški pa zadnje (2). Glavna težava “ženskega” vzorca zagotavljanja dinamične stabilnosti kolenskega sklepa je povečana nagnjenost k poškodbam LCA.

Zaradi vse pogostejših poškodb kolen v športu se preventivni vadbi, ki bi pomagala zmanjšati tveganje za nastanek teh poškodb, posveča vedno več pozornosti. S tem namenom se v trenažni proces vključuje najrazličnejše vaje za krepitev mišic upogibalk kolena, ki imajo  pri preprečevanju tovrstnih poškodb ključno vlogo. Bistven dejavnik pri izbiri vaj, ki pa je prevečkrat zanemarjen, je funkcionalna oz. funkcijska podobnost z gibalnimi zahtevami / vzorci določenega športa.

Najpogosteje uporabljena vaja za krepitev upogibalk kolena je upogib kolena leže na napravi. Žal je ta položaj za večino športov nefunkcionalen. Poleg tega je v kontekstu biomehanike treba upoštevati tudi t.i. aktivno in pasivno insuficienco; da bi lahko učinkoviteje trenirali v aktivnem sklepu (v tem primeru je to koleno), bi moralo biti v stabilizirajočem sklepu (kolčni sklep) več raztega. Torej, da bi lahko upogibalke najbolje obremenili s krčenjem v kolenu, bi moral biti kolčni sklep pokrčen za okrog 90 st.

Raziskava, ki je pokazala, da ženske v situacijah, ko je treba zagotoviti stabilnost kolenskega sklepa (npr. pri doskoku), običajno bolj aktivirajo kvadriceps, kar ima za posledico večjo ranljivost LCA, je tudi pokazala, da je eden najlažje popravljivih  dejavnikov v sklopu preventivne vadbe ravno sprememba motoričnega nadzora, t.j. sprememba zaporedja aktivacije upogibalk in iztegovalk (3). Ena od vaj, ki funkcionalno / učinkovito obremenjujejo upogibalke kolena, je Z pregib (ang. razor curl).

Raziskava, ki so jo leta 2009 opravili na University of Arkansas in v kateri je sodelovalo 8 športnic, je preučevala učinkovitost Z pregiba pri aktivaciji (EMG aktivnost) mišic upogibalk kolena (semitendinozus, semimembranozus, biceps femoris) in iztegovalk kolka (gluteus maksimus in medius).

Med izvajanjem Z pregiba je znašala maximalna aktivacija medialnih upogibalk (semitendinozus, semimembranozus) do 220% maksimalne prostovoljne izometrične kontrakcije, aktivacija biceps femorisa pa do 140% maksimalne prostovoljne izometrične kontrakcije. Do maksimalne aktivacije upogibalk in gluteusov je prišlo, ko so bili kolki upognjeni za 90 st. in kolena 90 st. in več.

Glede na to, da imata medialni upogibalki kolena pomembno vlogo pri zagotavljanju sprednje stabilnosti podkolenice in da je položaj oz. način izvajanja vaje podoben raznim ofenzivnim položajem med športnimi aktivnostmi, je Z pregib ena od primernejših vaj za vključitev v trenažni proces vsakega športnika, še posebej pa tistih, ki so bolj izpostavljeni poškodbam prednje križne vezi.

Literatura

  1. Zupanc O, Šarabon N. Poškodbe prednje križne vezi. Šport, 2003; 51(4): 29 – 37.
  2. Oliver GD, Dougherty CP. The razor curl: a functional approach to hamstring training. J Strength Cond Res, 2009; 23(2): 401 – 5.
  3. Weinhold PS et al. The influence of gender-specific loading pattern of the stop-jump task on anterior cruciate ligament strain. Injury, 2007; 38: 973 – 978.