Tek, mraz, pljuča

Če tečete ali se sprehajate po kateri od priljubljenih tekaških poti, nedvomno vsako leto ob prvi občutnejši ohladitvi ozračja opazite upad števila tekačev, ki se z nižanjem temperatur še stopnjuje.  Zakaj se sicer redni tekači “poskrijejo” v telovadnice in fitnese?

Nekateri pravijo, da jih zebe. Vsaka malo bolje založena trgovina s športno opremo prodaja oblačila, namenjena raznovrstnim rekreativnim dejavnostim v hladnem vremenu. Po petih minutah teka v primernih oblačilih se mraza več ne občuti …

Nekateri se bojijo, da bodo zboleli. Od česa? Ob primerni oblečenosti in normalni telesni odpornosti je strah odveč.

In nekateri mislijo, da jim bo mrzel zrak poškodoval pljuča. Že večkrat sem naletel na vprašanje, ali se lahko tekaču ob temperaturah pod 0 stopinj Celzija poškodujejo ali celo zmrznejo pljuča. Številni tekači, ki so poskusili ali še vedno tečejo tudi pozimi, omenjajo pekoče občutke v prsnem košu, nekateri tudi oteženo dihanje. Za kaj torej gre? Ali tek pri -15 stopinjah Celzija lahko poškoduje pljuča?

Zrak, vdihnjen skozi usta ali nos, potuje preko žrela,  grla, sapnika in skozi dve ožji cevki sapnici v pljuča. V pljučih zrak nato potuje po številnih manjših in razvejanih cevkah – bronhiolih – do pljučnih mešičkov oz. alveolov, ki so primarno mesto izmenjave plinov.

Mrzel zrak lahko, kot so to izkusili skoraj vsi, ki so že tekli v mrzlem vremenu (temperature pod 0 stopinjami Celzija), povzroči pekoče občutke v prsnem košu, vendar to ni posledica nizke temperature (preden zrak pride do alveolov ima že telesno temperaturo) pač pa zelo nizke absolutne vlažnosti zraka kljub morebitni visoki relativni vlažnosti.

Absolutna vlažnost zraka pove, koliko gramov vodne pare je na določeno prostornino zraka, relativna vlažnost pa je razmerje med absolutno vlažnostjo in največjo možno absolutno vlažnostjo pri določeni temperaturi. Zakaj je to pomembno?

Pri npr. 30% relativni vlažnosti je pri 30 stopinjah Celzija v zraku 9,1 g vode na kubični meter, pri -15 stopinjah Celzija pa le 0,5 oz. drugače: zrak pri 30 stopinjah Celzija in z 10% relativno vlažnostjo vsebuje približno enkrat več vode (3 g/m3) kot zrak pri -15 stopinjah Celzija in 100% relativno vlažnostjo (1,6 g/m3). Mrzel zimski zrak je torej vedno “absolutno suh”, v telesu pa zaradi dviga temperature njegova relativna vlažnost pade na skoraj 0%.

Celice, ki prekrivajo dihalne poti so zelo občutljive na dehidracijo, močno dihanje med telesno aktivnostjo pa izredno poveča pretok (suhega) zraka mimo teh celic. To izsušuje sluznico dihalnih poti,  posledica pa so neprijetni pekoči občutki, kašljanje in skelenje zaradi draženja živčnih končičev. To ni nevarno in nikakor ni razlog za izogibanje telesni aktivnosti v mrzlem okolju. Mimogrede: odziv dihalnih poti je identičen tudi v toplem in zelo suhem zraku.

Pri določenem odstotku ljudi (4% do 20% splošne populacije in okrog 80% astmatikov) izsuševanje lahko povzroči bronhokonstrikcijo (skrčenje sapnic), zaradi česar se lahko pojavi kašljanje in težave z dihanjem (podobno kot pri astmi). Do bronokonstrikcije običajno pride 3 do 5 minut po začetku telesne aktivnosti, vrhunec doseže po približno 10 do 15 minutah, po eni uri pa se stanje normalizira. Če se z aktivnostjo preneha pred spontano normalizacijo, bronhokonstrikcija popusti v eni do treh minutah. Pri večini ljudi, ki imajo težave z bronhokonstrikcijo zaradi telesne vadbe, po telesni aktivnosti sledi refraktarna doba približno štirih ur; če se v tem obdobju zopet vadi, je bronhokonstrikcija manj intenzivna.

Proti posledicam vdihavanja suhega zraka med tekom se lahko delno zaščitimo s šali, podkapami ali posebnimi maskami. Seveda imajo ti pripomočki tudi slabe lastnosti, med drugim tudi bolj ali manj ovirajo prehod zraka. Ljudem, ki imajo hujše težave z bronhokonstrikcijo, lahko zdravnik predpiše tudi katero od zdravil proti astmi.

Torej: ne, pljuča vam pozimi med tekom ne bodo zmrznila. 🙂

Literatura

1. Stensrud T, Berntsen S, Carlsen KH. Exercise capacity and exercise-induced bronchoconstriction (EIB) in a cold environment. Respir Med, 2007; 101(7): 1529 – 36.
2. Stensrud T, Berntsen S, Carlsen KH. Humidity influences exercise capacity in subjects with exercise-induced bronchoconstriction (EIB). Respir Med, 2006; 100(9): 1633 – 41.
3. Uçok K, Dane S, Gökbel H, Akar S. Prevalence of exercise-induced bronchospasm in long distance runners trained in cold weather. Lung, 2004; 182(5): 265 – 70.
4. Sandsund M, Sue-Chu M, Helgerud J, Reinertsen RE, Bjermer L. Effect of cold exposure (-15 degrees C) and salbutamol treatment on physical performance in elite nonasthmatic cross-country skiers. Eur J Appl Physiol Occup Physiol, 1998; 77(4): 297 – 304.
5. Helenius IJ, Tikkanen HO, Haahtela T. Exercise-induced bronchospasm at low temperature in elite runners. Thorax, 1996; 51(6): 628 – 9.
6. Pohjantähti H, Laitinen J, Parkkari J. Exercise-induced bronchospasm among healthy elite cross country skiers and non-athletic students. Scand J Med Sci Sports, 2005; 15(5): 324 – 8.