Športne poškodbe in terapija RICES
Verjetno se med nami, rekreativci in športniki, ki redno vadimo, težko najde človek, ki med vadbo še ni doživel vsaj manjše poškodbe. Če tak primer obstaja, pa lahko s skoraj 100% zanesljivostjo trdimo, da smo se v življenju že vsi, ki smo dovolj stari, da v rokah lahko držimo kladivo, tako ali drugače poškodovali. Približno zadnjih 30 let že velja, da je RICES postopek, s katerim je treba začeti takoj po poškodbi, pa naj gre za natrganje mišice ali poškodbo kolena. Terapija RICES je zlati standard tretiranja športnih poškodb. Pa je res tako univerzalna?
Terapija RICES
RICES je kratica angleškega izvora, pomeni pa Rest (počitek), Ice (led oz. hlajenje), Compression (kompresija oz. stisk), Elevation (dvig) in Support (podpora). V nadaljevnju so opisani ti postopki, kot jih predpisuje klasična terapija RICES.
Počitek
Z vadbo je treba prenehati takoj, ko se poškodba pojavi, saj se v nasprotnem primeru lahko stanje poškodbe še poslabša. Kdaj lahko zopet pričnemo z vadbo, je odvisno od obsega poškodbe in vrste poškodovanega tkiva (mišica, kita, vez, kost). Pri manjših poškodbah mišic je to lahko že po nekaj dneh, pri večjih pa se moramo ravnati po navodilih strokovnjaka (zdravnika ali fizioterapevta). Vadba po vrnitvi mora biti manj intenzivna in kratkotrajna, ravnati se moramo po občutku oziroma bolečini v poškodovanem delu. Poškodovani del lahko previdno obremenjujemo, dokler ne začutimo bolečine.
Hlajenje
Poškodovano področje začnemo takoj po poškodbi ohlajati. To lahko počnemo z raznimi mrzlimi oblogami (npr. kriopak, mrzli obkladki), masažo z ledom ali z namakanjem poškodovanega dela v ledeni kopeli (led in voda). Učinki ohlajanja na telo so številni, najpomembnejši v okviru terapije RICES pa so zmanjšanje vnetja in nastanka otekline, krčenje žil (male arterije in vene), kar je še posebej dobrodošlo, če je prišlo do notranje krvavitve, ter ublažitev bolečine.
Ohlajanje s kriopakom, ledom ali mrzlimi obkladki naj traja 10 do 20 minut. Pri tem je treba obkladke večkrat zamenjati, saj se hitro segrejejo. Ohlajanje v mrzli kopeli naj traja 10 do 15 minut. Ohlajanje poškodovanega dela ponavljamo na 4 do 6 ur in sicer 24 do 48 ur po nastanku poškodbe.
Povijanje
Povijanje poškodovanega dela z elastičnim povojem preprečuje dodatno nabiranje tekočin oziroma zatekanje tkiva. Poškodovani del mora biti povit čvrsto, vendar ne pretesno, da ne pride do zastajanja krvi. Najbolje je, če povijemo takoj po nastanku poškodbe.
Dvig
Dvig poškodovanega dela nad nivo srca pomaga pri vračanju krvi in limfe proti srcu in s tem odplavljanju presnovnih produktov iz poškodovanega dela. Posledica je zmanjšanje otekline in neprijetnih občutkov oziroma bolečine.
Podpora
Podpora se nanaša na uporabo raznih zdravil, ki naj bi preprečila nadaljne, sekundarne poškodbe in pospešila celjenje poškodovanih tkiv. Najpogosteje za to uporabljamo nesteroidna protivnetna zdravila, redkeje tudi različne kortikosteroidne preparate.
Kritika terapije RICES
Tisti, ki zagovarjajo terapijo RICES, zatrjujejo, da z zgoraj opisanimi postopki omilimo začetno stanje takoj po poškodbi in ustvarimo pogoje za hitro zdravljenje. Nasprotniki temu seveda oporekajo; še več, terapija RICES naj bi v večini primerov celo onemogočala pogoje za hitro in kakovostno zdravljenje poškodovanega tkiva. Zakaj?
Vnetje, ki sledi kakršni koli poškodbi, je naraven odgovor telesa na poškodbo. V primeru najpogostejših športnih poškodb (natrganja mišic, kit, vezi) je cilj vnetja odstranitev poškodovanega tkiva in priprava poškodovanega področja za celjenje in obnavljanje. Ker je glavni učinek ohlajanja in uporabe protivnetnih zdravil zmanjšanje vnetne reakcije, lahko s tem posredno onemogočamo pogoje za hitro in kakovostno zdravljenje.
Medtem, ko nasprotniki terapije RICES uporabi protivnetnih zdravil ostro nasprotujejo, saj dokazano podaljšujejo regeneracijo poškodovanega tkiva, ohlajanju in povijanju v določenih primerih priznavajo uporabnost. Ker so mišice obdane s čvrsto ovojnico, pri globokih in hujših poškodbah mišic zaradi krvavitve in zatekanja pride do dviga tlaka v poškodovani mišici, kar zmanjša pretok krvi v tem področju, to pa povzroči še nadaljne poškodbe. Zaradi še večjega obsega poškodbe se poveča tudi oteklina, zaradi česar se pritisk še poveča, prekrvavitev zmanjša, tkiva ne dobijo dovolj kisika kar obseg poškodb še poveča… Z ohlajanjem in povijanjem v prvih 24 – 48 urah po poškodbi ta začaran krog lahko omilimo.
V primeru poškodb kit in vezi (npr. pri zvinih) je ohlajanje neučinkovito oz. kontraproduktivno saj:
- kite in vezi niso tako izdatno prekrvavljene kot mišice, zato večjih krvavitev ne moremo pričakovati;
- je presnova v kitah in vezeh že po naravi zelo počasna (razpolovna življenjska doba kolagena je 300 do 500 dni), ohlajanje pa jo še upočasni, kar pomeni tudi počasnejšo regeneracijo poškodovanega tkiva.
Nasprotniki terapije RICES zatrjujejo, da popolnoma pasivnega počitka (poškodovani del je negiben) ne bi smelo biti oziroma bi moral biti omejen na čim krajši čas (odvisno od obsega poškodbe). To dokazujejo tudi raziskave, ki so pokazale, da zgodnje gibanje v nebolečih mejah pripomore k hitrejšemu in kakovostnejšemu celjenju poškodovanih tkiv. To seveda ne pomeni, naj nekdo, ki si je natrgal sprednjo stegensko mišico, po dveh dneh že poskusi zopet teči; gibanje v nebolečih mejah je lahko že sama hoja ali krčenje in iztegovanje kolena. H kakovostnemu celjenju poškodbe veliko prispeva raztezanje poškodovanega predela do meje bolečine.
Torej, RICES da ali ne? Presojo in odločitev tokrat prepuščam vam, lahko pa o tem podebatiramo na forumu.