Rasa in šport (1/3)

Lenart Kodre, 20. 9. 2010

Je res, da so športniki črne rase boljši od belih? Zakaj se ob gledanju velikih atletskih tekmovanj ne moremo znebiti občutka, da črni atleti dominirajo v nekaterih panogah? Se nam to samo zdi ali je na tem kaj več?

Statistični podatki, vsaj v nekaterih športnih disciplinah, ki od športnika zahtevajo hitrost, eksplozivnost, moč in hiter rekcijski čas, potrjujejo laično nocijo o črni atletski superiornosti. To je dejstvo. Številke ne lažejo. A zakaj je temu tako? Odgovor na to zapleteno vprašanje presega obseg te serije člankov in nujno vključuje analizo vseh dejavnikov, ki stanje te realnosti odražajo. Gre za klasično dilemo v antropologiji, kaj je bolj pomembno oz. kaj je glavni pojasnjevalni dejavnik specifičnega človeškega fenomena, “nature or nurture”, narava ali kultura / vzgoja?

Ta serija člankov je pogled v možne zgolj biološke razlike med športniki črne rase in ostalimi, ne upošteva pa socio-kulturnih dejavnikov, ki so (lahko) pomemben, če že ne enakovreden dejavnik omenjenih razlik.

Antropologija in šport

Povezovanje rasnih karakteristik in športnih dosežkov je še vedno občutljiva, skoraj tabu tema, saj posega globoko v temne, prepovedane predele (popularne) znanosti in vedno znova, kot mora vrača spomine na zmote raznih rasnih teorij 19. in 20. stoletja ter njihovih aplikacij v evgenki in politiki totalitarnih sistemov. Tudi antropologija, opremljena z znanstvenimi metodami, pri tem ni bila povsem nedolžna, prej nasprotno.

A razlike med človeškimi populacijami obstajajo. So rezultat evolucije, geografske izoliranosti, genetskega mešanja človeških skupin; antropologija je zbrala nemalo dokazov o človeški raznolikosti.

Laične in pol-znanstvene razdelitve in tipologizacije človeštva po različnih morfoloških značilnostih obstajajo vsaj od kar se je človek razselil po svetu in ponovno odkril “drugega”. Težnja po znanstveni sistematizaciji človeških “ras” je bila odraz časa, ko se je antropologija kot veda šele uveljavljala kot samostojna znanstvena disciplina.

Klasifikacija

Slika 1: Primer rasistične klasifikacije, kjer so negroidi vmesna stopnja med kavkazijci in šimapzi v Indigenous races of the earth (Nott & Gliddon, 1857). (vir: http://www.search.com/reference/Scientific_racism )

Konec 19. stoletja so se uveljavile razdelitve na podlagi vidnih razlik v telesni zgradbi (barva kože, oblika lobanje in nosu, telesna višina,…). Barva kože je tako postala ena najbolj razširjenih in zakoreninjenih, pa tudi spornih delitev človeštva. Koncept rase kot zaprtega sistem je ovrgla sodobna genetika. V luči novih spoznanj je postalo jasno, da so genetske variacije večje znotraj posameznih velikih “ras”, kot pa med njimi (Wells, 2005). Kljub temu je možno govoriti o verjetnosti pojavljanja posameznih tipičnih somato-genetskih značilnost posameznih populacij.

V tej seriji člankov se bomo držali klasične rasne sistematizacije – na podlagi barve kože. Ta deli človeštvo na štiri velike skupine: kavkazioide, negroide, mongoloide in avstralide kot ločene rasne skupine.

Veliki globalni športni dogodki, olimpijske igre, svetovna atletska prvenstva, itd. so prave eksibicije človeške bio-kulturne evolucije v vsej barvitosti oblik in pojavnosti. Že laično oko “somatotipizira” med tekmovalci in vleče korelacije med barvo kože na eni in rezultatih po športnih discipninah na drugi. Levi-Strauss je med drugim trdil, da je klasificiranje predmetov okoli nas na principu binarnosti, nasprotij med “nami” in “njimi”, med “beli” in črni” inherentna značilnost človeških možganov (Levi-Straus, 1963). Tako se barva kože (poleg spola) v globalni areni kaže kot najbolj logična delitev, klasifikacija “drugih”.

A kar je lahko opazovati, je težje kvantificirati in empirično preveriti. Število študij, ki so preučevale morfologijo športnikov, se je v zadnjem stoletju močno povečalo. V glavnem gre za študije in detajlne opise telesne zgradbe športnikov, primerjave v zgradbi športnikov znotraj in med disciplinami, povezave med fizično zgradbo in fiziologijo ter športnimi dosežki. Tittel & Wutscherk (1972) navajata preko sto takšnih študij iz “športne antropometrije”. Obstaja najmanj štirinajst velikih monografij o antropometriji olimpijcev. Najzgodnejša študija je Knollova (1928), najnovejša Carterjeva (1984). Že leta 1887 je Sargent izvedel obsežne antropometrične in funkcionalne teste na študentih iz Harvarda (Carter & Honeyman Heath, 1990) in se spraševal, ali je možno napovedati izjemen športne rezultate na podlagi telesne zgradbe? So nekateri “narejeni da zmagajo”?

Dosedanja dognanja iz športne antropometrije potrujejo tezo o pomembnosti specifičnih telesnih značilnosti, razmerij, t.i. somatotipov za športno uspešnost. V dolgi zgodovini klasifikacij telesne postave se danes najpogosteje uporablja tipologija Barbare Honeyman Heath in Lindsay Carterja (Carter& Heath, 1990).

Človeško postavo-somatotip, predstavlja razmerje med tremi spremenljivkami:

  1. endomorfija (“zamaščenost”) izraža delež podkožnega maščevja
  2. mezomorfija (“mišičavost”) izraža jakost razvitost mišičevja in kosti
  3. ektomorfija izraža linearnost oz. gracilnost postave.

Vsak posameznik ima drugače izražene te tri komponente, ki se jo po določeni metodi dela s pomočjo 10 antropometričnih mer natančno izračuna. Vsak somatotip je izražen s tremi številkami, ki si sledijo v stalnem zaporedju: vrednost za endomorfijo, mezmorfijo in ektomorfijo. Vrednosti so predstavljene v posebno oblikovanem grafu-somatoplotu ali somatoskici.

Somatoplot športnikov

Graf 1: Primer somatoplota za moške športnike po posameznih disciplinah. (vir: http://www.hkpe.net)

Študije iz olimpijskih iger 1968 (De Garay et al., 1974) in 1976 (Carter, 1984) so pokazale, da je kar polovica somatotipov olimpijcev bila okoli povprečja vrednosti 2-5-2,5 za moške in 3-4-3 za ženske. Med moškimi atleti je bila mezomorfičnost nadpovprečno visoka v judu, rokoborbi in dvigovanju uteži in primerljivo nižja v športih kot košarka in sabljanje. Vsak šport torej izkazuje zaželena prevladujoča telesna razmerja.

Le posamezniki s točno določeno somatipizacijo torej izpolnjujejo pogoje postati vrhunski športniki. Potencialni šampijon se mora roditi s “primernim” telesom, oz. ga kar se da prilagoditi (trening, prehrana) pogojem za optimalen uspeh. Strnjena dognanja iz somatotipologizacije bi lahko strnili v naslednje točke (po Carter, 1990):

  1. V športnih disciplinah s poudarkom na hitrosti, moči, eksplozivnosti in vzdržljivosti najbolj “uspevajo” somatotipi kar najbolje prirojeni oz. prilagojeni omenjenim zahtevam.
  2. Velika večina vrhunskih športnikov je bolj mezomorfična in manj endomorfična kot nešportne testne skupine.
  3. Somatotipni spolni dimorfizem med moškimi in ženskami obstaja znotraj športne panoge in je podoben v razmerju in obsegu do nešportnih testnih skupin.
  4. Za nekatere športne discipline so značilni zelo podobni somatotipi, za druge popolnoma drugačni.
  5. V atletiki obstajajo občutne somatotipske razlike med samimi disciplinami (met krogle:tek na 5000 m).
  6. Raznolikost somatotipov v ekipnih športih je ponavadi večja kot v individualnih, saj športniki igrajo različne igralne položaje (npr. center:branilec pri košarki).
  7. Višja kot je raven tekmovanja, manjše so somatotipske variacije znotraj posamezne športne discipline.

Številke ne lažejo

Trditi, da so športniki afriškega porekla preprosto boljši zaradi vplivov okolja in evolucije, je posploševanje. Šport je bio-socialni fenomen. A fenotipske razlike, ki so odraz genotipskih variacij med populacijami, omogočajo nekaterim boljše dosežke v športu. Kulturno okolje (vzgoja, življenjske razmere…) te razlike še dodatno okrepi ali zmanjša.

Azijci predstavljajo skoraj 60 % svetovne populacije, a praktično niso pomemben dejavnik v najbolj razširjenih športih kot so tek, nogomet in košarka. Športniki, ki po poreklu izvirajo iz pod-saharske Afrike, predstavljajo 12 % svetovne populacije, a so kljub relativni manjštevilčnosti mnogi od njih po rezultatih v samem svetovnem vrhu, če že ne prav na vrhu. V ZDA predstavljajo ljudje afriškega porekla 13 % celotne populacije (Po CIA world fact book), a je v ligi NBA (košarka) razmerje med kavkazijci in negroidi 20 : 80. Najboljši strelci in skakalci lige NBA so v veliki večini Afro-američani. Ženska profesionalna košarka je 70% “črna”, NFL (ameriški nogomet) 65% (Entine, 2000). Podoben trend je zaslediti tudi v baseballu (James, 1987).

Strelci Skakalci
Kobe Bryant, LAL 31.6 Kevin Garnett, MIN 12.8
Carmelo Anthony, DEN 28.9 Tyson Chandler, NOK 12.4
Gilbert Arenas, WAS 28.4 Dwight Howard, ORL 12.3
LeBron James, CLE 27.3 Carlos Boozer, UTA 11.7
Michael Redd, MIL 26.7 Marcus Camby, DEN 11.7
Ray Allen, SEA 26.4 Emeka Okafor, CHA 11.3
Allen Iverson, DEN-PHI 26.3 Al Jefferson, BOS 11.0
Vince Carter, NJN 25.2 Chris Bosh, TOR 10.7
Joe Johnson, ATL 25.0 Ben Wallace, CHI 10.7
Tracy McGrady, HOU 24.6 Tim Duncan, SAS 10.6
Dirk Nowitzki, DAL 24.6 David Lee, NYK 10.4
Zach Randolph, POR 23.6 Zach Randolph, POR 10.1
Chris Bosh, TOR 22.6 Pau Gasol, MEM 9.8
Kevin Garnett, MIN 22.4 Shawn Marion, PHX 9.8
Ben Gordon, CHI 21.4 Lamar Odom, LAL 9.8
Carlos Boozer, UTA 20.9 Amare Stoudemire, PHX 9.6
Elton Brand, LAC 20.5 Jermaine O’Neal, IND 9.6
Amare Stoudemire, PHX 20.4 Ming Yao, HOU 9.4
Kevin Martin, SAC 20.2 Elton Brand, LAC 9.3
Tim Duncan, SAS 20.0 Andris Biedrins, GSW 9.3

Tabela 1: Najboljši strelci in skakalci v NBA sezoni 2006/2007. Z rdečo so označeni belci in ostali (Vir: www.nba.com)

Afrika predstavlja velesilo tudi v tekaških disciplinah. Da videvamo tekače afriškega porekla na zmagovalnih odrih in podirati rekorde, se zdi skoraj samoumevno. A talent ni enakomerno porazdeljen po afriški celini. Vsaka športna disciplina, tekaška razdalja, od športnika zahteva drugačno kombinacijo biomehanskih, anaerobnih in aerobnih zmogljivosti. Zahodnoafriške dežele ob Gvinejskem zalivu so izvorno dom najboljših šprinterjev in skakalcev, severna Afrika je dom tekačev na srednje proge, medtem ko so območja vzhodne Afrike (Etiopija, Kenija, Tanzanija, Burundi, Ruanda) izvorno kraj najboljših tekačev na dolge razdalje (Kenijski maratonci,…). Le eden izmed osmih ljudi na svetu je pripadnik črne rase, a je kar 70 % najboljših časov na svetu v lasti tekačev afriškega porekla (Entine, 2000).

Prevlada Kenijcev

Graf 2: Postopna prevlada kenijskih tekačev v disclinah od 800m do maratona. (vir: http://www.bio.davidson.edu )

50 najboljših časov na svetu v teku na 100 m (vir: www.iaaf.org), stanje 7.9.2007

rezultat atlet država datum
9.74 Asafa Powell JAM 09 09 2007
9.77 Asafa Powell 14 06 2005
9.77 Justin Gatlin USA 12 05 2006
9.77 Asafa Powell 11 06 2006
9.77 Asafa Powell 18 08 2006
9.78 Asafa Powell 09 09 2007
9.79 Maurice Greene USA 16 06 1999
9.80 Maurice Greene 22 08 1999
9.82 Maurice Greene 05 08 2001
9.84 Donovan Bailey CAN 27 07 1996
9.84 Bruny Surin CAN 22 08 1999
9.84 Asafa Powell 07 05 2005
9.84 Tyson Gay USA 18 08 2006
9.84 Tyson Gay 22 06 2007
9.85 Leroy Burrell USA 06 07 1994
9.85 Maurice Greene 07 07 1999
9.85 Justin Gatlin 22 08 2004
9.85 Asafa Powell 09 06 2005
9.85 Olusoji A. Fasuba NGR 12 05 2006
9.85 Asafa Powell 08 07 2006
9.85 Asafa Powell 14 07 2006
9.85 Tyson Gay 26 08 2007
9.86 Carl Lewis USA 25 08 1991
9.86 Frank Fredericks NAM 03 07 1996
9.86 Maurice Greene 03 08 1997
9.86 Ato Boldon TRI 19 04 1998
9.86 Ato Boldon 17 06 1998
9.86 Ato Boldon 16 06 1999
9.86 Ato Boldon 02 07 1999
9.86 Maurice Greene 01 09 2000
9.86 Francis Obikwelu POR 22 08 2004
9.86 Justin Gatlin 12 05 2006
9.86 Asafa Powell 25 07 2006
9.86 Asafa Powell 03 09 2006
9.87 Linford Christie GBR 15 08 1993
9.87 Frank Fredericks 25 06 1996
9.87 Ato Boldon 02 08 1997
9.87 Obadele Thompson BAR 11 09 1998
9.87 Maurice Greene 30 07 1999
9.87 Maurice Greene 23 09 2000
9.87 Maurice Greene 22 08 2004
9.87 Asafa Powell 03 09 2004
9.87 Justin Gatlin 03 06 2006
9.88 Leroy Burrell 25 08 1991
9.88 Ato Boldon 17 09 1998
9.88 Ato Boldon 13 07 2001
9.88 Maurice Greene 04 08 2001
9.88 Shawn Crawford USA 19 06 2004
9.88 Justin Gatlin 07 08 2005
9.88 Justin Gatlin 28 05 2006

50 najboljših časov na svetu v teku na 1500 m (vir: www.iaaf.org), stanje 31.8.2007

rezultat atlet država datum
3:26.00 Hicham El Guerrouj MAR 14 07 1998
3:26.12 Hicham El Guerrouj 24 08 2001
3:26.34 Bernard Lagat KEN 24 08 2001
3:26.45 Hicham El Guerrouj 12 08 1998
3:26.89 Hicham El Guerrouj 16 08 2002
3:26.96 Hicham El Guerrouj 08 09 2002
3:27.21 Hicham El Guerrouj 11 08 2000
3:27.34 Hicham El Guerrouj 19 07 2002
3:27.37 Noureddine Morceli ALG 12 07 1995
3:27.40 Bernard Lagat 06 08 2004
3:27.52 Noureddine Morceli 25 07 1995
3:27.64 Hicham El Guerrouj 06 08 2004
3:27.65 Hicham El Guerrouj 24 08 1999
3:27.91 Bernard Lagat 19 07 2002
3:28.12 Noah Ngeny KEN 11 08 2000
3:28.37 Noureddine Morceli 09 09 1995
3:28.37 Hicham El Guerrouj 08 08 1998
3:28.38 Hicham El Guerrouj 06 07 2001
3:28.40 Hicham El Guerrouj 05 09 2003
3:28.51 Bernard Lagat 11 08 2000
3:28.57 Hicham El Guerrouj 11 08 1999
3:28.73 Noah Ngeny 24 08 1999
3:28.84 Noah Ngeny 21 07 1999
3:28.86 Noureddine Morceli 06 09 1992
3:28.91 Hicham El Guerrouj 13 08 1997
3:28.92 Hicham El Guerrouj 22 08 1997
3:28.93 Noah Ngeny 11 09 1999
3:28.95 Fermín Cacho ESP 13 08 1997
3:28.98 Mehdi Baala FRA 05 09 2003
3:29.02 Daniel Kipchirchir Komen KEN 14 07 2006
3:29.05 Hicham El Guerrouj 23 08 1996
3:29.06 Hicham El Guerrouj 17 08 2001
3:29.08 Hicham El Guerrouj 02 09 2001
3:29.12 Hicham El Guerrouj 09 07 1998
3:29.13 Hicham El Guerrouj 15 08 2003
3:29.14 Rashid Ramzi BRN 14 07 2006
3:29.18 Vénuste Niyongabo BDI 22 08 1997
3:29.18 Hicham El Guerrouj 31 07 2004
3:29.19 Noah Ngeny 03 09 1999
3:29.20 Noureddine Morceli 20 06 1993
3:29.21 Bernard Lagat 23 07 2004
3:29.27 Hicham El Guerrouj 14 09 2002
3:29.29 William Chirchir KEN 24 08 2001
3:29.30 Hicham El Guerrouj 07 07 1997
3:29.30 Bernard Lagat 28 08 2005
3:29.43 Vénuste Niyongabo 13 08 1997
3:29.46 Saïd Aouita MAR 23 08 1985
3:29.46 Daniel Komen KEN 16 08 1997
3:29.50 Noureddine Morceli 28 06 1996
3:29.51 Hicham El Guerrouj 31 05 1997

50 najboljših časov na svetu v maratonu. (vir: www.iaaf.org), stanje 31.8.2007

rezultat atlet država datum
2:04:55 Paul Tergat KEN 28 09 2003
2:04:56 Sammy Korir KEN 28 09 2003
2:05:38 Khalid Khannouchi USA 14 04 2002
2:05:42 Khalid Khannouchi 24 10 1999
2:05:48 Paul Tergat 14 04 2002
2:05:50 Evans Rutto KEN 12 10 2003
2:05:56 Khalid Khannouchi 13 10 2002
2:05:56 Haile Gebrselassie ETH 24 09 2006
2:06:05 Ronaldo da Costa BRA 20 09 1998
2:06:14 Felix Limo KEN 04 04 2004
2:06:15 Titus Munji KEN 28 09 2003
2:06:16 Moses Tanui KEN 24 10 1999
2:06:16 Daniel Njenga KEN 13 10 2002
2:06:16 Toshinari Takaoka JPN 13 10 2002
2:06:16 Evans Rutto 10 10 2004
2:06:18 Paul Tergat 13 10 2002
2:06:18 Evans Rutto 18 04 2004
2:06:20 Haile Gebrselassie 16 10 2005
2:06:23 Robert Cheboror KEN 17 10 2004
2:06:33 Gert Thys RSA 14 02 1999
2:06:33 Michael Kosgei Rotich KEN 06 04 2003
2:06:35 Haile Gebrselassie 14 04 2002
2:06:36 António Pinto POR 16 04 2000
2:06:36 Benoit Zwierzchiewski FRA 06 04 2003
2:06:38 Sammy Korir 09 04 2006
2:06:39 William Kipsang KEN 19 10 2003
2:06:39 Felix Limo 23 04 2006
2:06:41 Martin Lel KEN 23 04 2006
2:06:42 Felix Limo 19 10 2003
2:06:44 Josephat Kiprono KEN 26 09 1999
2:06:44 Felix Limo 26 09 2004
2:06:44 Paul Kiprop Kirui KEN 09 04 2006
2:06:46 Abdelkader El Mouaziz MAR 13 10 2002
2:06:47 Fred Kiprop KEN 17 10 1999
2:06:47 Raymond Kipkoech Chemwelo KEN 29 09 2002
2:06:47 Wilson Onsare KEN 06 04 2003
2:06:48 Driss El Himer FRA 06 04 2003
2:06:48 Sammy Korir 18 04 2004
2:06:49 Tesfaye Jifar ETH 17 10 1999
2:06:49 Simon Biwott KEN 29 09 2002
2:06:49 Joseph Muriithi Riri KEN 26 09 2004
2:06:50 Belayneh Dinsamo ETH 17 04 1988
2:06:50 William Kiplagat KEN 17 10 1999
2:06:50 Josephat Kiprono 22 04 2001
2:06:51 Atsushi Fujita JPN 03 12 2000
2:06:52 Abdelkader El Mouaziz 14 04 2002
2:06:52 Vincent Kipsos KEN 29 09 2002
2:06:52 Charles Kibiwott KEN 09 04 2006
2:06:52 Julio Rey ESP 23 04 2006
2:06:52 Haile Gebrselassie 03 12 2006

Prihodnjič: Nekateri bio-medicinski dejavniki kot podlaga atletske uspešnosti (zahodno)afriških športnikov.

Literatura in viri

  1. Ama, PFM., Lagasse, P., Bouchard, C., Simoneau, JA. Anaerobic Performances in Black and White subjects. Med Sci Sports and Exer 1990; 22: 508-11.
  2. Capute, A. J. et al. Normal gross motor development: The influences of race, sex and socioeconomic status. Dev Med Child Neurol 1953; 24: 103-121.
  3. Caray AL., Levine, L., Carter, IEL. Genetic and Anthropological studies of Olympic Athletes. Academic press, 1974.
  4. Carlson, DG. African Fever: A study of British Science, Technology and Politics in West Africa, 1787-1864. Science History Publications, 1984.
  5. Cintas, HM. Cross-cultural variation in infant motor development. Physical and Occupational Therapy in Pediatrics 1988; 8(4): 1-20.
  6. Damon, A. Negro-white differences in pulmonary function ( vital capacity, timed vital capacity and expiratory flow rate). Human Biology 1966; 38: 381-93.
  7. Davidson, B. The African Slave trade. Little, Brown and Co. Boston, 1970.
  8. Entine, J. Taboo: why black athletes dominate sports and why we`re afraid to talk about it. PublicAffairs, New York, 2000.
  9. Garn, S., Smith, N., Clark, D. Lifelong differences in hemoglobin levels between Blacks and Whites. Journal of National Medical Association 1975; 67: 91-6.
  10. Heaney, RP. Bone mass, the mechanostat and ethnic diferences. Jornal of Clinical Endocrinology and Metabolism 1995; 80 (8): 2289-2290.
  11. Hunter, DW. A comparison of anaerobic power between black and white adoloscent males. Doctoral Dissertation. Ohio State University, 1988.
  12. James, WH. Causes of racial differences in testosterone levels of men. Journal of the National Cancer Institute 1993; 85(6): 506.
  13. James, B. Bill James Historical Baseball Abstract. Random House, New York, 1987;55-71.
  14. Kilbride, J.E. et al. The comparative motor development of Baganda, American white and American black infants. An Anthropologist 1970; 72: 1422-1428.
  15. Levi-Strauss, C. Structural Anthropology. New York in London, 1963.
  16. Malina, R. Racial/ethnic variation in the motor development and performance of American children. Canadian Journal of Sport Sciences 1988; 13(2): 136-148.
  17. Malina, R. Quantification of fat, muscle and bone in man. Clinical Orthopaedics and related Research 1969; 65: 9-38.
  18. Metheny, E. Some differences in body proportions between American negro and ehite male college students as related to athletic performance. Research Quarterly 1939; 10:41-53.
  19. Morrison, A. Some bio-medical mechanisms in athletic prowess. West Indian Medical Journal 2006; Vol. 55, no. 3.
  20. Nelson, JK., Nelson, KR. Skinfold profiles of black and white boys and girls ages 11-13. Human Biology 1986; 58(3):379-390.
  21. Nelson, DA., Jacobsen, G., Barondess, DA., Partiff, AM. Ethnic differences in regional bone density, hip axis lenght and lifestyle variables among healtha black and white men. Journal of Bone & Mineral research 1995; 10(5): 782-7.
  22. Tanner, J. The Physique of teh Olympic Athlete. George Allen and Unwin. London, 1964.
  23. Wells, S. Odiseja človeštva. Učila International, zbirka Žepna knjiga, 2005.
  24. Williams, JR., Scott, RB. Growth and development of Negro infants. Child Development 1953; 24: 103-121.
  25. Adelson, E. The Chase. Objavljeno na http:// sports.espn.go.com, april 2007.
  26. Wang et al. Regulation of Muscle Fiber Type and Running Endurance by PPARδ. Public Library of Science. August 24, 2004. Dostopno na: http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=15328533
  27. www.iaaf.org
  28. www.nba.com
  29. https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook
  30. http://www.hkpe.net
  31. http://www.bio.davidson.edu
  32. http://blog.oregonlive.com/tailgate
  33. http://www.alexrudloff.com