Ne namakajte se

Čas dopustov je tu in za večino to vroče obdobje ni pravo, če vsaj kakega tedna ne preživimo ob morju ali kakšni drugi vodi. Sama sem letos pohitela in med poznopomladnim poležavanjem pod vročim soncem so me dohiteli spomini iz mojega "najboljšega" obdobja. Nekega davnega poletnega večera sem se namreč – sveže "utrujena" od pravkar minulega dopusta – zavalila na kavč pred televizijo, ta pa me je presunila z oglasom neke dušebrižniške organizacije, ki je sporočala: "Ko ste na morju, ob rekah ali jezeru, izkoristite priložnost za plavanje, ne zgolj namakanje!" Vest me je zapekla tako, da tega še dandanes ne morem pozabiti.

Od tistega poletja jih je minilo še kar nekaj, ko sem bivanje ob morju izkoriščala zgolj za lenobno hlajenje v vodi – v najboljšem primeru okrašeno z nekaj skoki, par obrati in ducat poskusi doseči morsko dno. Šele kasneje sem resnično doumela pomen tistega telopa, ki je surovo udarjal po moji vesti. Imel je prav! Za vadbo nikoli "nisem imela časa" ali pa sem bila "preutrujena", ko sem bila na morju, pa je to bil "dopust", ko se res nisem čutila dolžna komurkoli (niti svoji vesti) polagati računov: enostavno mi je tisti teden ali dva pripadala kozmična pravica do spanja, lenobe in požrešnosti.

Letos sem odšla na počitnice resnično izmozgana – vse, kar sem želela, so bili štirje iztegnjeni kraki, ugasnjeni možgani in ležeren lov za sončnimi žarki. In tako je tudi bilo. A namakanje v to računico že leta ni več v moji algebri. V sliko popolnega poletnega počitka sodi tudi redno plavanje in po njem lenobno dremuckanje na ležalniku.

Žal pri večini mojih sosedov s plaže to ne pride v poštev. Plavajo le nekateri upokojenci (za katere domnevam, da so jim to predpisali zdravniki in fizioterapevti potem, ko so ti ljudje skozi dolga leta negibanja staknili resne bolečine v različnih delih telesa) in nihče drug. Zakaj je tako, si lahko predstavljam, saj sem bila taka – kot rečeno – nekoč tudi sama. Prav zato tistim, ki se najdete v teh odstavkih, polagam na srce: ne namakajte se – izkoristite priložnost za plavanje!

Vsestranske koristi plavanja

Plavanje je ena od najbolj zabavnih športnih aktivnosti. Za razliko od vseh ostalih "kopenskih" aktivnosti, kot so tek, kolesarjenje, dvigovanje uteži itd., je plavanje primerno za vsakogar – za vsa življenjska obdobja in različne stopnje psihofizične pripravljenosti. Zakaj?

• pri plavanju uporabljamo vse velike skupine mišic, hkrati pa plavanje zahteva tudi izdatno dejavnost srca in pljuč ter tako izboljšuje rabo kisika; ugodno vpliva na gornji del telesa, trup in noge;
• s plavanjem krepimo mišično moč, povečujemo vzdržljivost in gibčnost ter izboljšujemo telesno držo;
• plavanje je posebej primerno za pretežke ljudi, nosečnice in ljudi, ki imajo težave z nogami ali na ledvenem delu hrbta;
• plavanje je podobno dobrodejno kot tek, hkrati pa lahko deloma nadomesti tudi trening z utežmi;
• pri plavanju je možnost pregrevanja telesa manjša, saj za sprotno ohlajanje skrbi voda – seveda pa to ne velja, če plavamo sredi dneva, ko sonce najbolj pripeka (v takem primeru je koristno uporabiti primerno pokrivalo – poleg vodoodporne kreme, ki nas ščiti pred UV žarki);
• za razliko od vseh ostalih aktivnosti, kot so aerobika, tek, trening z utežmi ipd., plavanje ne obremenjuje sklepov in sklepnih vezi in je zato primerno tudi za pretežke ljudi in tiste, ki se z rekreacijo in gibanjem spopadajo na novo;
• pri predebelih ljudeh plavanje pospeši naravno izločanje v telesu zadrževane vode in soli;
• plavanje pomaga pri "mehčanju" obolelih sklepov – recimo pri pacientih z artritisom;
• plavanje je aktivnost, pri kateri takorekoč nismo izpostavljeni nobeni možnosti poškodb in ga zato lahko izvajamo poljubno pogosto;
• pritisk vode na okončine dobrodejno vpliva na cirkulacijo;
• če želimo shujšati, je plavanje ena od najboljših kardio aktivnosti: raziskave so pokazale, da lahko v eni uri intenzivnega plavanja porabimo tudi do 790 kilokalorij, kar je več, kot bi uspeli porabiti s tekom ali kolesarjenjem;
• gibanje v vodi pa poleg vsega naštetega tudi pomirja in sprošča.

Našteto velja za kakršnokoli plavanje. Če pa bi hoteli od plavanja iztržiti še več, je dobro, če osvojimo pravilno tehniko, saj bomo s tem še dodatno okrepili:

• nadzor nad dihanjem in tako povečevali vzdržljivost;
• krepili iztegovalke komolca (triceps), ramenske, prsne in hrbtne mišice;
• trebušne mišice in
• mišice nog.

Preden se odpravite v vodo, pa je morda dobro, če poznate še dve zanimivi dejstvi:

• v vodi tehtamo 1/10 svoje kopenske teže. Če imate torej 70 kilogramov, jih boste – če ste v vodi do brade, imeli komaj 7. Zaradi večje gostote vode moramo za vsak gib v vodi premagati 12-krat večji upor kot za isti gib na zraku;
• v vodi se nam zniža povprečno število srčnih utripov. Če bi v vodi samo počivali, bi se nam to število zmanjšalo za približno 10, maksimalno število srčnih utripov pa se lahko zmanjša tudi do 30 na minuto. Zakaj se to zgodi, ni znano, domnevajo pa, da k temu pojavu prispevata nižja temperatura vode in zmanjšana gravitacijska sila. Če ponavadi trenirate ozirajoč se na svoj srčni utrip, morate v vodi upoštevati to dejstvo.

Plavajte!

Kljub temu, da ste na počitnicah zato, ker želite počivati, ne izpuščajte priložnosti za plavanje. Ob celodnevnem sproščanju na ležalniku in v barih na plaži ne boste nič bolj utrujene, če boste štirikrat do petkrat na dan vsaj 15 minut namenile plavanju. Ne pozabite, da (vsaj za večino med nami) priložnosti za to blagodejno aktivnost med letom ni ravno na pretek!