Nanbudo
Nanbudo je dokaj mlada borilna veščina, stara komaj kakih dvajset let. Ustvaril jo je Japonec Yoshinao Nanbu, ki je že prej slovel kot eden največjih mojstrov karateja na svetu.
Borilna veščina Nanbudo je osnovana na štirih elementih: dihanje, energijsko valovanje, gimnastika in duh. Harmonija med temi štirimi elementi je nujna na pravilno razumevanje in vadbo Nanbuda, ki privede do želenih posledic: učinkovita samoobramba ter krepitev in ohranjanje telesnega in mentalnega zdravja. Nanbudo namreč ni le izključno borilna veščina, marveč veliko pozornosti namenja tudi krepitvi telesa in duha. To dosega z telesnimi vajami, ki razmigavajo različne mišične skupine, v vaje pa vpleta tudi različna spoznanja iz tradicionalne kitajske medicine.
Borilne tehnike Nanbuda so znane pod imenom bu du ho in so sestavljene iz pricipov več drugih borilnih veščin: osnova je karate, vendar pa so zraven močno vidne primesi aikida, pa tudi juda in kenda. Zgodilo se je natanko to, kar smo opisali že v prvi številki naše revije: Yoshinao Nanbu je v desetletjih treniranja dodobra spoznal vse naštete borilne veščine, ko pa je ustvarjal svojo lastno, je vse svoje znanje izkoristil in v Nanbudo umestil vse tisto, kar se mu je v ostalih borilnih veščinah zdelo koristno. Če bi ostalo pri tem, bi bil Nanbudo le še en konglomerat različnih borilnih veščin, ki je v zadnjih nekaj desetletjih vznikajo kot gobe po dežju. A mojster Nanbu je dodal svoji borilni veščini posebno značilnost, ki jo loči od stalih: ergonomičnost. Kaj to pomeni?
Ena največjih kritik karateja je ta, da ima trde in odsekane gibe, ki ob neštetih ponovitvah začenjo škodovati sklepom, hrbtenici in še čemu. Nanbu je te udarce omilil in jih spremenil v nekakšno krožno gibanje, ki je telesu bolj prijazno, treningi borilne veščine pa na trenutke izgledajo kot nekak ples. Tudi sam mojster Nanbu priznava, da je njegov izum namenjen predvsem obrambi in kot tak ne potrebuje trdih in silovitih udarcev. A pozor, če bo treba, vas bo izurjen nanbudojevec še kako kvalitetno premlatil.
Dihalnoterapevtske vaje Nanbuda se imenujejo ki do ho, temeljijo pa na principu pretoka življenjske energije, imenovane ki. Ta energija se po nas pretaka po posebnih kanalih, imenovanih meridiani. Če v kakih pomembnih organih, recimo možganih ali splovilih primajkuje te energije, se pojavijo problemi: glabovobol, pomankanje ustvarjalne moči, slaba volja, nezmožnost ustvarjanja potomstva… S posebnimi vajami, imenovanimi Genki, Nanbudo krepi pretok te energije, odpira morebitne blokade v pretoku in tako preprečuje neprijetne bolezenske pojave, krepi pa tudi mišice. Te vaje tudi povečujejo vitalnost in krepijo psihofizično zdravje. Skratka zadeve, ki so za nekatere trdno dejstvo, za nekatere zanimivost, za veliko ljudi pa še vedno izmišljotine in nakladanja. Nanbudo pa vsebuje razdelane vaje tudi za ogrevanje, imenovane Ki Nanbu taiso (ponekod tudi Nanbu Ki Taiso), ki temeljijo na pravilnemu dihanju, ter vaje za sproščanje, ki se imenujejo Nanbu Ki Undo in ki izgledajo kot nekakšna gimnastika, ki sprošča mišice, zraven pa je zopet veliko poudarka na dihanju.
Meditativno – filozofski del Nanbudo se imenuje noryoku kaihatsu ho, zasnovan pa je na Nanbujevih osebnih filozofskih spozanjih s področij meditacije, samospoznanja in doživljanja sveta, ki nas obdaja. Laično povedano, Nanbu nas uči tisto, na kar nas opozarja čedalje več psihologov: naj bo zaradi tega ali onega vzroka, mnogo svojih lastnosti in sposobnosti smo zakopali tako globoko vase, da se jih niti zavedamo ne več. Nanbudo obuja te skrite zmožnosti s preprosto metodo – ponavljanjem sedmih besed in besednih zvez, ki pri ubeseditvi dramijo naše »speče« sposobnosti. Moderni psihologi bi temu rekli avtosugestija, čeprav to morda ni najboljši izraz. Kakorkoli že, Nanbudo skrbi ne le za zdravje telesa, temveč vsebuje tudi vaje za izboljšanje psihičnih lastnosti: ustvarjalnosti, poguma in še česa.
Življenje Yoshinaa Nanbuja
Yoshinao Nanbu se je rodil leta 1943 v mestu Kobe na Japonskem. Odraščal je v okrožju, kjer so še vedno cenili starodavno filozofijo Budo (dobesedno: pot bojevnika), ki je nekakšna zbirka nasvetov in zapovedi, kako naj deluje bojevnik, da bo živel častno in uspešno življenje. Yoshinao je potomec družine s dolgoletno samurajsko tradicijo in je tako podedoval veliko skrivnega znanja svojega klana. To dedovanje se je začelo zelo zgodaj: pri petih letih se je od očeta začeli učiti Judo, pri desetih pa ga je stric začel poučevati Kendo.
Ko je mladi Nanbu dosegel osemnjst let, se je vpisal na Ekonomsko fakulteto v Osaki, kjer je odkril karate. Pod vodstvom mojstra Tanija in Tanake je pri komaj dvajsetih letih postal najboljši japonski karateist in ko se je boril za naslov japonskega univezitetnega prvaka, je premagal 1250 tekmovalcev. Njegovi dosežki so odprli Yoshinau pot v Evropo, kjer je prav tako zmagoval na vseh turnirjih, kjer se je le pojavil. Leta 1968 se je vrnil na Japonsko, a ga je mojster Tani kmalu poslal nazaj z nalogo, da v Evropo ponese Shukokai karate. Nanbu je izpolnil nalogo, le nekaj let pozneje pa je ustvaril svojo lastno različico karateja, ki jo je poimenoval Sankukai. Kljub temu je mojster Yoshinao še vedno čutil, da tudi Sankukai ni tista prava pot, kateri mora slediti.
Leta 1974 se je umaknil iz sveta borilnih veščin, odšel v franoski Cap d’Ail, kjer je v miru meditiral in pri opazovanju naravnih elementov snoval svojo novo kreacijo. Po štirih letih se je vrnil in naznail novo borilno veščino: rodil se je Nanbudo. Od takrat naprej mojster Yoshinao Nanbu Doshu potuje po vsem svetu, prireja seminarje in nenehno pili svojo borilno veščino. Večkrat je obiskal tudi Slovenijo, pred 5 leti, na mednarodnem seminarju, ki ga je organiziralo društvo DO Nanbudo klub iz Ljubljane, pa je bil z mojstrom narejen intervju, ki bo v kratkem objavljen tudi na Cenim.se.
Foto: arhiv Inštitut 108, DO Nanbudo šola