Krvni tlak in telesna aktivnost

Tlak v sistemu krvnih obtočil lahko razdelimo na arterijski in venski krvni tlak. V nadaljevanju bo govora le o arterijskem krvnem tlaku.

Z vsako srčno kontrakcijo je iz levega prekata kri iztisnjena v aorto. Ker periferno žilje zaradi svoje upornosti ne dovoljuje, da bi se kri pretakala tako hitro, kot je iztisnjena iz srca, je nekaj te krvi shranjene v aorti in ostalih arterijah. Ta shranitev povzroči dvig tlaka in potovanje vala povečanega pritiska do oddaljenih vej celotnega arterijskega sistema. Potovanje vala povečanega pritiska in posledično širjenje in krčenje arterij je  moč čutiti na katerikoli površinski arteriji kot srčni utrip oziroma pulz.

Krvni tlak se s časom periodično spreminja in je odvisen od srčnega ciklusa. Tlak je najvišji med iztisom krvi iz srca (sistolični krvni tlak) in najnižji med srčno relaksacijo (diastolični krvni tlak). Pri mladem, zdravem človeku je med mirovanjem vrednost sistoličnega tlaka približno 120 mm Hg, vrednost diastoličnega tlaka pa približno 80 mm Hg.  Za oceno obremenjenosti ožilja pa se uporablja še izračunana vrednost srednjega krvnega tlaka (SV). Ta vrednost kaže povprečni tlak skozi celoten srčni cikus. Ker diastolična faza traja nekoliko dlje kot sistolična, je srednja vrednost krvnega tlaka večja kot povprečje sistoličnega in diastoličnega tlaka.

Enačba za izračun srednje vrednosti arterijskega krvnega tlaka je:

SV = diastolični tlak + [(sistolični tlak – diastolični tlak)/3]

Različne oblike telesne aktivnosti imajo na krvni tlak različne učinke. V nadaljevanju bodo predstavljene najpogostejše.

Krvni tlak in trening z utežmi

Akutni učinki

Pri vadbi, ki zahteva močno mišično krčenje (npr. trening z utežmi, šprinterske discipline) pride do akutnega povečanja krvnega tlaka. Zaradi mehaničnega stiskanja, ki ga mišice med krčenjem izvajajo na periferne arterije, se zmanjša pretok krvi skozi te mišice. Da bi se ohranil normalen pretok in s tem preskrbljenost mišic s kisikom in hranili, se poveča simpatična aktivnost živčnega sistema in posledično srčni output (volumen iztisnjene krvi na minuto) in krvni tlak. K povečanju krvnega tlaka pripomore tudi Valsalva manever, t.j. močan izdih pri zaprti dihalni poti, ki se ga uporablja pri premagovanju večjih bremen ali eksplozivnem, silovitem gibanju. Tlak med samo izvedbo vaje niha v odvisnosti od faze izvedbe (npr.: med dvigovanjem uteži tlak naraste, nato se nekoliko zniža in med spuščanjem uteži zopet naraste.

Zvišanje krvnega tlaka je neposredno povezano z intenzivnostjo vadbe, količino aktivirane mišične mase in možnim dodatmin mehaničnim pritiskom na prsni koš (močnejši Valsalva manever). Vadba, pri kateri je aktivirane več mišične mase in/ali je intenzivnost večja, povzroči večji dvig krvnega tlaka.

Pri maksimalnih naporih se tako tlak lahko poveča na 250/150 mm Hg, v raziskavah pa so bile izmerjene tudi vrednosti višje od 320/250 (največja je bila izmerjena pri nožnem potisku na napravi – 480/350 mm Hg).

Kronični učinki

Čeprav je akutno povečanje krvnega tlaka pri treningu z utežmi veliko, pa dolgoročno gledano ta vrsta treninga ne povzroča trajnejših sprememb.  Prav nasprotno,  številne raziskave so pokazale, da redna vadba z utežmi v daljšem časovnem obdobju celo zmanjšuje akutne učinke in – predvsem pri ljudeh s povišanim krvnim tlakom – zmanjša tudi krvni tlak v mirovanju (približno 2% sistolični in 4% diastolični tlak). Pri tem je krožna vadba približno enako učinkovita kot običajni trening z utežmi (pribl. 70 – 100% MHMK).

Krvni tlak in nizkointenzivna ritmična aktivnost

Med nizkointenzivno ritmično vadbo, kot je npr. počasen tek, se  žile v aktivni muskulaturi razširijo, kar zmanjša skupno periferno upornost in poveča pretok skozi večino perifernega žilja, poleg tega pa ritmično krčenje in sproščanje mišic pomaga pri poganjanju krvi skozi žilni sistem in njenem vračanju v srce. Tako sistolični krvni tlak  na začetku vadbe, dokler ne pride do omenjenih prilagoditev, hitro narašča, po nekaj minutah pa se ustali na okrog 150 mm Hg.  Diastolični krvni tlak se med nizkointenzivno ritmično aktivnostjo pri zdravem človeku skorajda ne spreminja, zaradi razširitve perifernega žilja se lahko malenkost celo zniža.

Ritmična aktivnost s postopnim povečevanjem intenzivnosti

Pri tej vrsti vadbe (npr. tek s postopnim povečevanjem hitrosti) sistolični krvni tlak najprej naglo naraste, nato pa se povečuje linearno z naraščanjem intenzivnosti vadbe. Čeprav skupna periferna upornost močno pade, lahko pri dolgotrajnejši vadbi in visoki končni intenzivnosti doseže tudi vrednosti okrog 200 mm Hg, kar je posledica velikega srčnega outputa. Diastolični tlak se med vadbo pri zdravem človeku ne poveča oz. se poveča le minimalno.

Krvni tlak po telesni aktivnosti

Takoj po telesni aktivnosti  lahko sistolični krvni tlak začasno pade pod  vrednost v mirovanju. Eden od možnih vzrokov je zmanjšan volumen centralne krvi (kri v trupu), kar je posledica zadrževanja krvi v visceralnih organih in/ali spodnjih okončinah. Ti učinki vadbe se normalizirajo v približno 10 minutah po zaključku vadbe.

Akutno znižanje krvnega tlaka je večje pri vadbi v popoldanskem kot v jutranjem času. Strokovnjaki predvidevajo, da je to posledica manjše odzivnosti/spremembe upornosti perifernega žilja v jutranjih urah.

Pri ljudeh s povišanim krvnim tlakom, redkeje pri normotenzivnih ljudeh, lahko enkratna vadba zniža krvni tlak pod vrednosti v mirovanju tudi za več ur. Vzroki za podaljšano povadbeno hipotenzijo (ang. post exercise hypotension) še niso povsem razjasnjeni.

Številne raziskave so potrdile, da redna telesna aktivnost – aerobna vadba IN vadba z utežmi – pri ljudeh s povišanim krvnim tlakom znižuje tlak tudi dolgoročno, kar je posledica znižanja srčne frekvence v mirovanju in zmanjšane količine kateholaminov (adrenalin, noradrenalin) v krvi. Redna telesna aktivnost je zato eden bistvenih elementov nemedikamentozne terapije pri zdravljenju povišanega krvnega tlaka. Australian Association for Exercise and Sports tako npr. ljudem s povišanim krvnim tlakom priporoča kombinacijo srednje in visokointenzivne aerobne vadbe (do 5 x tedensko) ter vadbe z utežmi (vsaj 2 x tedensko). Intenzivna telesna vadba je varna za večino ljudi, vključno z ljudmi z visokim krvnim tlakom, predvsem za slednje pa je seveda priporočljivo, da se pred pričetkom o programu vadbe posvetujejo s strokovnjakom.

Literatura

  1. Bjarnason-Wehrens B et al. Recommendations for resistance exercise in cardiac rehabilitation. Recommendations of the German Federation for Cardiovascular Prevention and Rehabilitation. Eur J Cardiovasc Prev Rehabil, 2004; 11(4): 352-61.
  2. Sharman JE, Stowasser M. Australian Association for Exercise and Sports Science Position Statement on Exercise and Hypertension. J Sci Med Sport, 2009.
  3. J R MacDonald. Potential causes, mechanisms, and implications of post exercise hypotension. Journal of Human Hypertension, 2002; 16, 225-236.
  4. Manfredini F et al. Sport Therapy for Hypertension: Why, How, and How Much? Angiology, 2008.
  5. Bullock J, Boyle  J, Wang M.B. Physiology. 3rd ed. Philadelphia: Williams & Wilkins, 1995.
  6. Bresjanac M, Rupnik M. Patofiziologija s temelji fiziologije. 2.izd. Ljubljana: Inštitut za patološko fiziologijo, 1999.
  7. Kelley, G. A., Kelley, K. S.. Progressive resistance exercise and resting blood pressure: A meta-analysis of randomized controlled trials. Hypertension, 2000; 35, 838-843.
  8. Queiroz AC, Gagliardi JF, Forjaz CL, Rezk CC. Clinic and Ambulatory Blood Pressure Responses After Resistance Exercise. J Strength Cond Res, 2009.
  9. Headley SA et al. Immediate blood pressure-lowering effects of aerobic exercise among patients with chronic kidney disease. Nephrology, 2008; 13(7): 601-6.
  10. Zdrenghea D, Poantă L, Pop D, Zdrenghea V, Zdrenghea M. Physical training – beyond increasing exercise capacity. Rom J Intern Med, 2008; 46(1): 17-27.