5 minut za čvrst trebuh in lepo zadnjico

Spet je čas, ko marketingarji lepotne industrije v roke spljuvajo vso slino, kar je še premorejo, zavihajo rokave in začnejo podpihovati plamen v tistem koščku človekove narave, ki je zadolžen za nečimrnost in božati tisti košček, ki hoče verjeti, da se da ogromno narediti z nič ali zelo malo vloženega truda.

Ob poplavi “revolucionarnih” izdelkov, ki omogočajo, da z nekaj minutami vadbe dnevno ali celo tedensko, pridemo do čudovite postave, se enostavno moramo vprašati, kaj je narobe s tisto peščico strokovnjakov in promotorjev zdravega načina življenja, ki se trudijo prepričati množice, naj vendar dajo telesu tisto, kar potrebuje – gibanje. Le kaj je narobe z njimi? Saj imamo vendar to-in-to napravo, ki lahko nadomesti gibanje. Še več! Je celo bolj učinkovita kot kakršnakoli oblika telesne vadbe, ki je – to je ja vsakomur kristalno jasno – nekaj najbolj duhamornega in neracionalno časovno potratnega na tem svetu. Tako rekoč stran vržen čas.

Odgovor je preprost: z njimi ni prav nič narobe, le njihov glasek med kričanjem prodajalcev takih in drugačnih mačkov v žakljih zveni nepomembno, nazadnjaško, morda celo čudaško.

Ravno v času pisanja tega članka so se v tiskanih medijih pojavili oglasi za šumeče tablete Tropic Vital za hujšanje. Tako je: šumeče tablete za hujšanje! Z njihovo pomočjo naj bi v 10 dneh izgubili najmanj 5 in največ 10 kg. Med drugim je v oglasu zapisano:

»Sadeži in rastline, ki jih vsebujejo šumeče tablete Tropic Vital, direktno napadejo maščobne celice. Maščobe se razletijo in so dokončno uničene…«

»Znanstveno je dokazano, da snovi, ki jih vsebujeta ananas in grenivka, do 90% zmanjšajo kalorično vrednost živil.«

»Vprašanje: Ali moram zraven tudi telovaditi?

Odgovor: Za hujšanje telesna vadba ni potrebna – sestavine v šumečih tabletah Tropic Vital bodo vaše telo prisilile, da bo samodejno izločalo odvečne maščobe.«

To je le nekaj biserov tega oglasa. Podrobnejše analize trditev o delovanju teh tablet v telesu ne bom naredil, zapisal bom le, da je večina teh trditev skrajno zavajujočih in lažnivih. A bolj, kot te laži, moti trditev, da za hujšanje vadba ni potrebna. Podobne namige lahko zasledimo tudi v drugih oglasih, za druge izdelke, na naslovnicah revij, knjig itd.:

  • Bolj vitki brez truda;
  • Z manj truda do lepše postave;
  • Za vidne učinke zadostuje redna nekaj minutna vadba dnevno;
  • Hitreje do boljših in bolj vidnih rezultatov

Vsem tem sporočilom je skupno to, da za manj ponujajo več. In prav taka sporočila so glasba za ušesa lenivca, ki se nahaja v večini od nas. Prodajalci raznih izdelkov, terapij in avtorji člankov in knjig nam tako sporočajo, da se za rezultate res ni treba prav hudo truditi, da razumejo, da nimamo časa za vsakodnevno vadbo in da vadba res ni nujna, da je pravzaprav lahko celo škodljiva. Za dosego rezultatov si morate vzeti le 5 minut dnevno in uporabiti ta-in-ta izdelek ali se držati tega-in-tega programa, ki je opisan v tej-in-tej knjigi ali reviji. Lahko se tudi enostavno zleknete v shujševalno komoro z žarki, ki topijo vašo telesno maščobo medtem, ko vi na pol dremate, če ste bolj avanturistične sorte pa se lahko prepustite visokoučinkovitim anticelulitnim vibracijam. Rezultati garantirano ne bodo izostali!

Rezultati se seveda nanašajo na čvrst trebuh, jeklene roke, lepo rit in čudovite noge. Moške in ženske.

Vse skupaj na prvi pogled nima ničesar skupnega z zdravjem, z zdravim načinom življenja. In na drugi pogled tudi ne. Ker dejansko nima ničesar skupnega. Ker se prodajalci teh izdelkov požvižgajo na zdravje kupcev. Še več, na zdravje se – dokler ni prepozno – požvižga tudi večina kupcev. Ljudje si želijo biti lepi, občudovani, spoštovani. Ne želijo si »zapravljati« časa za telesno aktivnost, za to res nimajo časa, ne želijo spoznati osnov delovanja telesa in s tem pridobiti možnost razlikovanja med dobrimi informacijami in lažmi. Ljudje si želijo le rešitev za nastale težave. In prodajalci to seveda vedo in s pridom izkoriščajo. In s tem le poglabljajo nezainteresiranost večine za zdrav način življenja. Da je zadeva kritična govori tudi dejstvo, da v zadnjih dveh desetletjih celo strokovni krogi zmanjšujejo priporočila glede količine telesne vadbe. Logika je preprosta in zastrašujoča: Boljše, da se ljudem reče, naj vsaj malo vadijo in se ljudje potem tega držijo, kot pa, da se jim reče, da morajo vaditi več in s tem tvegati, da jih še več ne bo mignilo dokler ne bo prepozno.

Koliko telesne aktivnosti torej potrebujemo?

Telo je – med drugim – čudovita »naprava« za gibanje. Sposobno je skoraj nepredstavljivih prilagoditev na spremembe obremenitev; na povečano obremenitev se prilagodi z izboljšanjem delovanja številnih telesnih sistemov, na zmanjšano obremenitev pa s poslabšanjem delovanja.

Koliko telesne aktivnosti potem res potrebujemo? Smo narejeni za celodnevno sedenje in občasno gibanje po nakupovalnem centru? Je res pomembno le to, kako izgledamo na zunaj? Je normalna telesna teža garancija za odsotnost presnovnih zdravstvenih težav, ki so povezane z debelostjo? Po raziskavah sodeč je to daleč od resnice. Dokazano je namreč, da odvečna maščoba ogroža tudi zdravje neaktivnih ljudi z normalno telesno težo. To je t.i. odvečna visceralna maščoba, maščoba, ki obdaja notranje organe. Neaktivni ljudje, tudi tisti z normalno telesno težo, imajo v povprečju več visceralne maščobe kot aktivni ljudje, tudi tisti pretežki. In ravno odvečna visceralna maščoba je eden glavnih dejavnikov tveganja za obolenje srca, pojav inzulinske odpornosti, ki lahko vodi v diabetes tipa 2 itd.

Koliko telesne aktivnosti torej res potrebujemo? Odvisno od tega, kaj želimo doseči. Želimo zmanjšati količino visceralne maščobe? Želimo preprečiti nastanek osteoporoze? Želimo izboljšati aerobno kapaciteto in preteči maraton? Želimo biti močnejši, izgubiti čim več podkožne maščobe, samo razbremeniti misli, premagati stres, izboljšati splošno počutje? Količina potrebne telesne aktivnosti je v končni fazi količina, ki nam omogoča, da dosežemo zastavljene cilje oziroma količina, ki vsaj opravičuje to, da imamo telesa s takimi gibalnimi zmožnostmi. In v nobenem primeru to ni 5 minut 3 x tedensko. In tudi ni 60 minut 1 x tedensko. Prav tako ne govorim o urah in urah dnevne vadbe, ne govorim o super-intenzivni vadbi z utežmi, o dolgotrajnem vsakodnevnem kolesarjenju, teku ipd., razen, če so vaši cilji tekmovalne narave. Govorim pa o večkrat tedenski 30 do 60 minut trajajoči telesni aktivnosti, dovolj intenzivni, da požene srce, pospeši dihanje, zahteva nekaj naprezanja in tako telo opomni, da še ni čas, da bi lahko pričelo zmanjševati funkcionalne sposobnosti, da še ni čas, da se iz čudovite naprave za gibanje začne spreminjati v žalostno tihožitje.

Neštetokrat sem že slišal trditve v smislu »Joooj, šport! Ne, ne, jaz nisem za šport« in »Jaz sem totalni antišportnik« in »Nimam časa, da bi še športal-a. Imam službo pa ženo / moža pa otroka…« ali pa vprašanja v smislu »Kolikokrat na teden pa bi MORAL-A to početi?« in »Koliko časa bi moral-a to početi?«.

Če boste telesno aktivnost jemali kot nekaj, kar MORATE početi, je morda najbolje, da kar takoj odnehate (no, ne jemljite vsega dobesedno). Telesna aktivnost mora biti nekaj, pri čemer uživate, kar vas osrečuje. Zato izberite tako, ki vam je všeč, ki vam bo v zabavo. Biti oziroma postati mora sestavni del vašega življenja, navada. In določena aktivnost najhitreje postane navada tako, da jo opravljamo vsakodnevno. In če v vsem skupaj še vedno ne vidite smisla, če mislite, da bi bilo pametneje, da bi tistih 30 do 60 minut dnevno – ki si jih lahko vzamete tudi zjutraj, pred začetkom dneva – preživeli z družino, pomislite na to, da vam lahko redna telesna aktivnost to druženje podaljaša v kasnejših letih in ga naredi bolj… AKTIVNEGA. Na kratko in brez ovinkarjenja povedano: če zanemarjate svoje telo, ne škodujete le sebi, pač pa posredno tudi tistim, ki jih imate radi.

Telesno aktivni tudi v starosti