Topne vlaknine in krvni sladkor

Nekoliko površno rečeno, vlaknine predstavljajo neprebavljivi del hrane. Spadajo med kompleksne ogljikove hidrate in imajo v telesu, preko delovanja v prebavnem traktu, mnogo pomembnih vlog. Skupna dnevna količina zaužitih vlaknin naj bi bila približno 10 – 13 gramov na 1000 kcal.

Vlaknine razdelimo na netopne in topne. Prve imajo odločilno vlogo pri normalnem delovanju črevesja. Vsebujejo jih žitarice, zelena zelenjava, sadje in, v manjši količini, stročnice. Druga vrsta – topne vlaknine – so, kot že samo ime pove, topne. Mednje spadajo pektini, gume in sluzi, nahajajo pa se v sadju, ovsu, grahu, fižolu in ostalih stročnicah. Topne vlaknine znižujejo krvni holesterol, preprečujejo pojav raka na črevesju, učinkovite pa so tudi pri preprečevanju srčno-žilnih in sladkorne bolezni ter hujšanju. Slednje bi lahko bilo tudi posledica uravnavanja nihanja krvnega sladkorja po hranjenju in s tem nihanja inzulina, ki je eden glavnih "hormonov debelosti". Topne vlaknine preprečujejo začetno hitro sproščanje prebavljenih ogljikovih hidratov iz črevesja v kri in stabilizirajo hitrost kasnejšega sproščanja. (Eur J Clin Nutr, 57: 1120 – 1127, 2003)