Primerjalni test sadnih jogurtov

Ko se slehernik sooči z dejstvom, da bo moral bodisi zaradi estetskih ali zdravstvenih razlogov izgubiti del telesnih maščob, večinoma verjetno pomisli na to, da bo moral jesti več jogurta. S tem si lahko naredi uslugo, ki pa bo medvedja, če bo posegal po sadnih jogurtih.

Na vprašanje, ali naj človek, ki želi shujšati, jé jogurt ali ne, ni enoznačnega odgovora. Dejstvo je, da je jogurt v svojem bistvu lahko in zdravo živilo: vsebuje veliko kalcija, ugodno vpliva na imunski sistem in na prebavo. Pripisujejo mu tudi mnoge druge učinke, ki pa niso dokazani. Povsem očitno je tudi, da je jogurt – tudi če ga vzamemo kot sladico – v vsakem primeru bistveno boljša izbira, kot piškoti, mlečna čokolada, krofi, torte itd.

A ko si želimo izgubiti odvečne telesne maščobe, jogurt vendarle ni med najboljšimi živili. Zakaj? Kljub splošnemu prepričanju v nasprotno jogurt ni prevladujoče beljakovinsko živilo, saj je običajno v (navadnem) jogurtu 3% beljakovin in več kot 5% ogljikovih hidratov – in to laktoze, ki sodi med enostavne ogljikove hidrate – sladkorje. Nedavno so se pojavile informacije, češ, da naj bi jogurt pospeševal izgorevanje maščob, vendar je raziskava, na podlagi katere so nastale te govorice, pokazala le, da kalcij lahko pripomore k izboljšani oksidaciji (izgorevanju) telesnih maščob, zato se na jogurt kot sredstvo za izgorevanje maščob ne bi šlo zanašati.

Kljub povedanemu pa vseeno velja, da je bolje poseči po navadnem jogurtu z nizko vsebnostjo maščob ali jogurtu brez maščob. V sadnih, ki jih mlekarska industrija tako agresivno oglašuje kot zveličavno sredstvo v boju proti zaprtju, debelosti in slabotnemu imunskemu sistemu, je lahko celo 3x več sladkorja kot v navadnem jogurtu! Vsekakor pa za čas, ko bi radi intenzivno izgubljali odvečno telesno maščobo, bolj kot jogurt priporočamo uživanje nemastne skute.

Od Džingiskana do aktivnih probiotičnih izdelkov

Jogurt je eno od zelo starih živil – obstajajo dokazi, da je človeštvu poznan že 4.500 let, čeprav je možno, da so ga poznali že prej, saj človek mleko uporablja že približno 10.000 let. Legenda pravi, da ga je iz Mongolije prinesel Džingiskan, a verjetno je, da se je jogurt pojavil v različnih kulturah. Zaradi slabih higienskih razmer je nastal fermentiran izdelek, ki je kmalu postal priljubljeno živilo predvsem pri Bolgarih, Grkih in Turkih, ki so izdelku dali tudi ime, pa tudi drugod po Aziji. V Evropi smo se z jogurtom srečali dokaj pozno, za njegovo popularnost pa sta kriva predvsem Ilija Ilič Methnikov, ruski biolog, ki je bil prepričan, da je uživanje jogurta razlog za visoko življenjsko dobo bolgarskih kmetov, in židovski podjetnik Isaac Carasso, ki je leta 1919 v Barceloni začel z majhnim podjetjem, ki ga je poimenoval po svojem sinu – mali Daniel oziroma Danone. Sadni jogurt je bil patentiran leta 1933 v Pragi – ugotovili so, da se jogurt kasneje pokvari, če mu dodajo nekaj marmelade.

Jogurt iz mleka sicer nastane tako, da mu dodajo posebne bakterije (streptococcus salivarius subsp. thermophilus in lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus). Te bakterije, ki jih dodajo mleku, v procesu fermentacije mlečni sladkor (laktozo) spremenijo v mlečno kislino, ki na mlečne beljakovine vpliva tako, da spremeni teksturo živila, tako da mleko ni več tekoče, pač pa iz njega nastane gosti jogurt. Mlečna kislina hkrati jogurtu daje značilen kiselkast okus. Za jogurt je bistveno, da te bakterije ostanejo aktivne – vse dokler jogurt ni zaužit; to za kupljeni jogurt pomeni: do označenega roka uporabe (običajno ob pogoju, da se hrani pri temperaturi od 1 do 6 stopinj Celzija). Aktivne kulture so značilne za nepasterizirane jogurte – pasterizirani izdelki v bistvu niso “jogurt”, pač pa fermentirano mleko.

Danes jogurt obstaja v neštetih različicah, na njem pa temeljijo tudi drugi izdelki, kot na primer smetanov jogurt, jogurtovo maslo itd. V zadnjih letih je najpomembnejša novost dodajanje aktivnih probiotičnih kultur. Probiotiki so prav tako mlečnokislinske bakterije (lactobacillus acidophilus, bifidobacterium bifidum, lactobacillus casei, pediococcus acidilactici etc.) – podobne tistim, s pomočjo katerih nastaja jogurt – imele pa naj bi določene dobrodejne / terapevske učinke na človekovo zdravje.

Sadni jogurti

Če se sadnemu jogurtu nikakor ne morete odreči in vam alternativa – priprava sadnega jogurta iz navadnega jogurta in svežega sadja – ne ustreza, potem boste pri nakupu naleteli na vsaj eno težavo: ogromno izbiro. Bilo bi skoraj heretično pritoževati se nad preveliko izbiro, a na nek način nas prav ta množica različnih izdelkov različnih proizvajalcev popolnoma zavede. Če se namreč poglobite v sadne jogurte, ki jih prodajajo pri nas, boste ugotovili, da skorajda ne morete najti dveh izdelkov, ki bi bila med sabo primerljiva. Eni imajo dodane aktivne probiotične kulture, drugi so ojačani s kalcijem ali določenimi vitamini, spet tretji imajo dodane druge funkcionalne snovi, kot na primer l-karnitin. Med jogurti se najdejo pinjenci in kefirji, med tekočimi se je treba odločati med mastnimi in nemastnimi, med nemastnimi med tistimi z 1,3 ali 0,1% mlečne maščobe. Da je zmeda popolna, pričajo tudi postavitve po policah: verjetno trgovke, zadolžene za hladilnik z jogurti, redno boli glava, ko morajo vse te raznolike izdelke postaviti v neko smiselno celoto in hkrati upoštevati še morebitno dogovorjeno pozicijo za posamezni izdelek posameznega proizvajalca.

Če želite v izbiro dodati še željo po čim ugodnejšem nakupu, pa ste pred resno nalogo! Nekoliko smo vam jo skušali olajšati pri Cenim.se: želeli smo pokazati, kako je treba brati podatke na embalažah in na kaj moramo biti še posebej pozorni pri iskanju čimboljšega in čim cenejšega tekočega sadnega jogurta.

Dejstvo, ki se ga je treba zavedati, je, da so podlage, s katerimi iz navadnega zamešajo sadni jogurt, običajno nekakšni sadni koncentrati, podobni marmeladi, ki jih v navadni jogurt zamešajo v običajnem razmerju 1:9. V najboljšem primeru gre pri teh pripravkih za 30% navedenega sadja (ali samo sadnega soka), ostale pogoste sestavine pa so sladkor, fruktozni ali glukozni sirup, modificiran škrob, ter arome, barvila, sladila in zgoščevalci).

V tokratnem testu nismo imeli posebnih ambicij – samo pogledati, koliko nas sadni jogurti obremenjujejo s sovražnikom vitke linije št. ena: sladkorjem oziroma poudariti, da vse “fit”, “well” in “pro” oznake na embalaži niso vedno tisto, kar bi radi, da bi bile.

Kupili smo 10 različnih tekočih jogurtov – in sicer v Sparu 28. januarja (cene se, kot smo opazili, pogosto spreminjajo, predvsem pa so seveda različne pri različnih prodajalcih oziroma včasih celo pri tipu prodajalne posameznega trgovca). Izbirali smo med manj mastnimi in jogurti z nič maščobe, takimi, ki so pakirani v od 300 do 500 gramskih pakiranjih, še posebej so nas zanimali jogurti, ki obljubljajo še kakšne dobrodejne učinke, saj po njih radi posežemo zato, ker mislimo, da so – če obljubljajo dobro počutje – dobri za vse. Tudi za vitkost.

Primerjava tekočih sadnih jogurtov

V spodnji tabeli je razvidna primerjava po energijski gostoti, posameznih makrohranilih ter po ceni. V skrajno desnem stolpcu smo izpisali ceno na 100 gramov izdelka, tako da jih lahko primerjate med sabo.

Sicer pa so v tabeli jogurti razvrščeni od tistega z največjo vsebnostjo ogljikovih hidratov do tistega, ki ima OH najmanj.

  • klikni – klikni na sliko za povečavo
  • PR – proizvajalec
  • N – neto gramov
  • E – kcal / 100 g
  • B – beljakovin / 100 g
  • OH – ogljikovih hidratov / 100 g
  • S – sladkorji od skupne količine OH
  • V- vlaknine od skupne količine OH
  • M – maščobe / 100 g
  • NM – nasičene maščobe od skupne količine M
  • C – cena izdelka (EUR)
  • C1 – cena na 100 g
klikni PR

N

E

B

OH

S

V

M

NM

C

C1

Mlekarna Celeia
LcaVita
jagoda

500

76

3,1

15,7

14,6

2,3*

0,1

0,06

1,15

0,230

Spar
Sadni tekoči jogurt
breskev, marelica

330

74

2,8

14,5

NP

NP

0,1

NP

0,77

0,233

Mlekarna Celeia
Sadni tekoči jogurt
pomaranča, mango

500

77

2,9

13,3

NP

NP

1,3

NP

1,04

0,208

Ljubljanske mlekarne
Ego
aronija, grozdje

500

75,5

3,3

13,1

NP

NP

1,1

NP

1,31

0,262

Ljubljanske mlekarne
Sadni jogurt – lahki
hruška, vanilija

500

77

3,4

13,1

NP

NP

1,1

0,69

0,81

0,162

Spar
Pro.fit
banana, ananas

500

73

3

12,5

NP

NP

1,1

NP

0,91

0,182

Meggle
Wellfit
aloe vera, brusnice

330

70

3,3

12,0

NP

NP

1

NP

0,98

0,297

Danone
Activia
gozdni sadeži

380

74

2,5

11,3

11

0,1

2,1

1,3

1,24

0,326

Danone
Vitalinea
ananas

370

51

2,10

10,5

10,1

NP

0,1

63

1

0,270

Dukat
Ab kultura
breskev

330

39

3,4

6

6

NP

0,1

NP

0,74

0,224

Nesporni in neslavni zmagovalec po (previsoki) vsebnosti sladkorja je LcaVita z dodanim l-kartininom. Ta jogurt z okusom jagode vsebuje kar 15,7 gramov ogljikovih hidratov (večina je sladkorjev). Če zaužijete vseh 500 gramov izdelka, to pomeni, da ste zaužili 78,5 gramov enostavnih sladkorjev, kar je – za nekoga, ki se trudi shujšati – skoraj pol dnevnega odmerka ogljikovih hidratov, ki pa bi ga morali zasedati kompleksni ogljikovi hidrati in ne sladkor. Zakaj bi v tak izdelek dodajali l-karnitin in zakaj je pomembno, da ima le 0,1% maščobe, ostaja uganka. Kasneje smo opazili, da v zelo podobni embalaži obstaja tudi LcaVita light, ki vsebuje nekaj gramov sladkorja manj, nima pa dodanega l-karnitina.

Čeprav smo bili spočetka brez pričakovanj, moramo priznati, da nas je presenetil izdelek hrvaškega Dukata, ki ga vidite čisto na dnu razpredelnice. Izdelek Ab kultura ima od vseh primerjanih jogurtov največji delež beljakovin (3,4% – tako kot samo še lahki sadni jogurt Ljubljanskih mlekarn), daleč najmanj ogljikovih hidratov, nič maščob, poleg tega pa jogurt niti ni med najdražjimi.

Najcenejši izmed izbranih jogurtov je lahki sadni jogurt Ljubljanskih mlekarn – za 100 gramov je v pollitrskem pakiranju treba odšteti le 0,162 evra.

Na kaj moramo biti pozorni

Pri nakupu sadnih tekočih jogurtov je dobro preveriti naslednje podatke:

  • da ima jogurt čim manj ogljikovih hidratov – pri (sadnih) jogurtih je velika večina OH enostavnih sladkorjev (laktoze, fruktoze);
  • paziti moramo na količino OH pri različnih okusih – zdi se, da imajo na primer jagodni jogurti več OH kot jogurti istih znamk drugih okusov;
  • ali je v sadni pripravek dodan sladkor ali pa je izdelek slajen s sladili;
  • koliko beljakovin je v 100 gramih izdelka? Za jogurt je normalno okrog 3 grame, a poglejte v tabelo, kako nizke vrednosti dosegajo nekateri pri vsebnosti beljakovin!
  • koliko maščob: najbolj priporočljivi so seveda jogurti brez maščob (0,1% mlečne maščobe), a pri takih še posebej preverite, kako je s količino beljakovin in ogljikovih hidratov.

Za zaključek pa samo še zeleni poziv: kupujte jogurte (pa tudi ostale stvari) v čimvečjih pakiranjih, saj tako prispevate k smotrnejši izrabi embalaže. Čeprav se na prvi pogled zdi nelogično, ampak je res: manjše količine izdelka so zapakirane v relativno več embalaže.