Funkcionalna hrana

Na kaj najprej pomislite, če slišite besedno zvezo “funkcionalna hrana”? Pleonazem? Besedno preobilje? Kakšna pa naj bi bila hrana, če ne ravno funkcionalna? Funkcija hrane je zagotavljanje energije, gradnikov ter ostalih snovi, ki zagotavljajo normalno funkcioniranje telesa.

Dandanes je hrana predvsem funkcija prehrambene industrije, ki v sožitju s kapitalističnim načinom življenja v stalnem stresu narekuje način potrošnje hrane: pojemo več, kot potrebujemo, in večinoma pojemo veliko okusne (sladke, slane in mastne) hrane, ki je za spremenjeni, sedeči način življenja popolnoma neprimerna.

Posledice takih slabih navad se v kombinaciji s prevladujočim sedečim življenjskim slogom in raznimi razvadami kažejo kot alarmantni podatki o pojavnosti civilizacijskih bolezni, predvsem sladkorne bolezni, srčno-žilnih obolenj in raka, ki so pogosto med sabo tudi povezane.

Zato ni težko razumeti, da postaja zavest o pomenu pravilne prehrane čedalje pomembnejša. A kaj je v resnici dobro za nas? Kaj bi morali dodati, kaj svoji hrani odvzeti?

Prvo pravilo izboljšanja lastnega jedilnika bi moralo biti (za večino med nami) zmanjševanje količine hrane na splošno. Jesti bi morali manj nasičenih maščob in enostavnih ogljikovih hidratov. Na splošno bi morali več hrane pripraviti sami in tako pogosteje posegati po nepredelanih, svežih živilih. Že s temi preprostimi ukrepi bi postorili veliko dobrega zase. Če bi tem pravilom odvzemanja slabega dodali še pravilo večanja količine zaužitih vlaknin, smo naredili že skoraj pravo malo revolucijo.

A če samo en sobotni večer preživimo pred televizijo, bomo v enem samem oglasnem bloku ugotovili, da nam prehrambena industrija sugerira nekaj popolnoma drugega: pri naši hrani ni ničesar preveč, ampak ji veliko stvari manjka. K sreči je zdaj tu IZDELEK XY, ki ima dodano snov XY, ki bo rešila vse naše težave.

Gre za povsem razumljiv odziv industrije na trende, ki se pojavljajo v življenju njihovih odjemalcev (torej kupcev) – in dandanes je zdravje višje na lestvici vrednot kot kdajkoli prej. Zavest o tem, da je za zdravje treba skrbeti, se krepi; da je zdravje v veliki meri povezano s hrano, je tudi znano. Funkcionalna hrana je večinoma odgovor na tovrstne potrebe, ki ga je hkrati možno tudi lepo prodajati in oglaševati.

Kaj je pravzaprav funkcionalna hrana?

Funkcionalna hrana je vsaka sveža ali predelana hrana, ki ima poleg običajnih hranljivih lastnosti še dodatne – take lastnosti, ki imajo ugoden vpliv na zdravje: bodisi ga izboljšujejo ali pa preprečujejo nastanek določenih bolezni. V to definicijo tako sodijo živila in izdelki, za katere na podlagi raziskav velja, da imajo ugodne in/ali preventivne učinke na zdravje. Med živili sem sodijo na primer brokoli, kakav, otrobi, olivno olje, lan, tuna, …), med izdelki pa na primer tuna z dodanim orizanolom, mleko z dodanim kalcijem, z vitamini obogateni napitki, jogurti z različnimi vlakninami ali probiotiki… Tudi žvečilni gumiji, ki jih zaradi dodanih sladkornih alkoholov (ksilitol, sorbitol, manitol…) lahko uporabljamo namesto ščetkanja zob po obroku, so funkcionalna hrana. Seveda če imate žvečilne gumije za hrano.

Izdelke, ki so jim v procesu predelave dodali (domnevno) zdravilne sestavine, pogosto imenujejo tudi nutracevtiki (sestavljenka iz angleških besed iz nutrition – prehrana in pharmaceutical – farmacevtski, zdravilni…). Podoben pomen ima izraz hrana FOSHU (gre za kratico Foods for Specified Health Use – hrana za specifično zdravstveno rabo).

Kdaj neka hrana postane funkcionalna hrana?

Nekatere države imajo z zakonodajo določeno, kateri izdelki se lahko ponašajo z nazivom funkcionalna hrana. Zakonodaja se vedno opira na raziskave, ki so za določene snovi opravljene in dokazujejo njihov ugoden vpliv na človekovo zdravje, proizvajalcem pa nalaga, katere podatke morajo in katerih ne smejo objavljati na embalaži prehranskih izdelkov.

Najpogostejše snovi, kje se nahajajo in kako človeku utegnejo koristiti, si lahko ogledate v tabeli na koncu članka.

Ali lahko s funkcionalno hrano skrbimo za zdravje?

Odgovor na to vprašanje ni tako enostaven: nikakor nam za to, da bi naredili vse, kar je v naši moči, ni treba za zdravje skrbeti tako, da brezglavo kupujemo samo izdelke s sijočimi napisi, kaj vse da imajo dodano. V premislek naj vam bodo naslednje iztočnice:

• vedeti je treba, da živimo v času, ko smo svoje prehranjevanje zaradi načina pridelave in predvsem predelave popolnoma osiromašili. Če zdaj tej osiromašeni prehrani dodajamo vitamine, minerale in druge dobrodejne snovi, to ne pomeni, da jemo same super zdrave izdelke;
• naučite se brati etikete na embalaži, saj tam mora biti zapisano vse o vsebini: ugotovili boste, da se v “zdravih” izdelkih pogosto skrivajo pasti – mlečni izdelki z nižjo vsebnostjo maščob imajo običajno relativno več sladkorja ipd;
• ko vas prepričujejo, da kupujete izdelek, ki ga je kot dobrega ocenil določen delež uporabnikov, se vprašajte, kdo in kako je opravljal to raziskavo;
• če bi vam na primer želeli prodati čokolado z dodanimi vitamini, se vprašajte, koliko take čokolade bi morali pojesti, da bi zadostili dnevnim potrebam po vitaminih;
• tako kot tekstilna tudi prehrambena industrija rabi svoje trende: imeli smo dietne izdelke, light izdelke, izdelke z malo maščob, bio pridelavo, organske izdelke, fair-trade izdelke – funkcionalna hrana bi lahko bila le eden od takih trendov, ki sicer ne škodi, a pretirano tudi ne koristi;
• če ne obstaja jasna zakonodaja, na kakšen način mora biti dokazano ugodno delovanje neke snovi na človekovo zdravje, smo potrošniki lahko hitro lahke tarče proizvajalcev takih izdelkov;
• kritiki trenda funkcionalne hrane pa kot enega ključnih argumentov proti navajajo tezo, da gre zgolj za preoblečeno gensko spremenjene hrano. Potem ko svetovna javnost goji večinoma odklonilen odnos do takega načina pridelave hrane, se nam je ta nemara vtihotapil skozi stranska vrata pod krinko funkcionalne hrane – skratka izdelkov, “popravljenih” tako, da ugodneje vplivajo na naše zdravje;
• največji skeptiki pa se bojijo naslednjega koraka – nutrigenomike, nekakšne osebne prehrane, ki si jo bomo lahko začrtali na podlagi lastnega genskega zapisa in prehransko-zdravstvenih potreb.

V Sloveniji se pojem funkcionalna hrana sicer ne pojavlja pogosto, a to ne pomeni, da se z njo ne srečujemo. Police trgovin so polne tovrstnih izdelkov: poglejte kdaj samo hladilnike z jogurti – na embalaži so povsod številke, puščice, besede fit, wellness, naravno, znak za %, kemijske oznake mineralov …

Kot je zapisano v uvodu, lahko za svoje zdravje najprej odpravimo bistvene napake, ki jih delamo pri prehranjevanju. Če se bomo zanašali samo na izdelke, ki sodijo v sklop funkcionalne hrane, pri tem pa še vedno jedli preveč, pogosto premastno in presladko in če bo jogurt z dodanimi vlakninami edini vir vlaknin… smo takorekoč ličila nanašali na umazan obraz.

Primeri funkcionalnih hranil oziroma živil

Vir: IFIC