Dobra novica za vse krompirjeljubce
Inki so bili prvi, ki so načrtno gojili krompir. To je bilo približno 200 let pred našim štetjem, ko se ljudje še niso obremenjevali z glikemičnim in inzulinskim indeksom živil, vsebnostjo beljakovin in njihovo aminokislinsko sestavo, maščobami, vitamini, minerali itd. Pomembno je bilo, da je stvar užitna, dobra in da paše k pečenemu divjemu pujsu.
Danes, po nekaj več kot 2000 letih, pa so bolj kot sama hrana pomembne tabele hranilnih vrednosti. Za navaden krompir (100 g) izgleda nekako takole:
- Voda – 77.46 g
- Energija – 86 kCal / 360 kj
- Beljakovine – 1.71 g
- Maščobe, skupaj – 0.10 g
- Ogljikovi hidrati, skupaj – 20.01 g
- Vlaknine – 1.8 g
- Sladkorji, skupaj – 0.85 g
Navaden krompir, ki so ga jedli že Inki, torej vsebuje v glavnem ogljikove hidrate; v tem primeru je to škrob, ki bi bil, glede na sovražno nastrojenost proti njegovi kemični strukturi, lahko tudi na spisku prepovedanih substanc. Škrob je namreč sestavljen iz molekul glukoze kar pomeni, da ima visok glikemični indeks… Uh, groza! Kaj pa je to?, se verjetno sprašujete.
Glikemični indeks živil
Glikemični indeks nam pove, kakšen vpliv ima 50g ogljikohidratnega dela določenega živila na dvig krvnega sladkorja oz., bolj natančno, pove nam razmerje med dvigom krvnega sladkorja po zaužitju določenaga živila in dvigom, ki ga izzove enaka količina standardizirane hrane, npr. belega kruha. Višji glikemični indeks pomeni večji dvig krvnega sladkorja. Če določimo, da ima bel kruh glikemični indeks 100%, ga imajo koruzni kosmiči (cornflakes) 121, banana 84, kuhan poliran riž 81, arašidi 16 itd.
Pire krompir ima glikemični indeks 120, pečen pa 116.
Vendar pa sam dvig krvnega sladkorja ni prav strašen problem. Večji problem, ki iz tega izvira, je dvig hormona insulina, ki ima, poleg svojih nujno potrebnih, tudi »debelilni« učinek. V pogojih, ko zaužijemo več kot potrebujemo oz. je v krvi preveč sladkorja naenkrat, je prav insulin tisti, ki odvečni sladkor spreminja v maščobo in tako pomaga pri kopičenju odvečnih volančkov.
Torej, kot smo videli, ima krompir visok glikemični indeks kar pomeni, da se po zaužitju v kri sprosti naenkrat veliko glukoze, kar pomeni, da se je pod vplivom insulina del lahko spremeni v trigliceride in shrani v maščobnih celicah in nas debeli… Zoprno. Prav res. Pa obstaja rešitev iz te zagate? Dobra novica?
Jasno. Temelji pa ta rešitev na sledečem dejstvu: Glikemični indeks obroka je povprečna vrednost indeksov vseh živil v tem obroku; če ima živilo A glikemični indeks 10 in živilo B 50, ima obrok, ki je sestavljen iz teh dveh živil, glikemični indeks 30.
In reštev krompirjeve zagate: Kombiniranje (manjših količin) krompiraja z beljakovinskimi in maščobnimi viri (to verjetno že počnete; kombinacija 0,5 kg krompirja in dveh grižljajev mesa žal ne bo prinesla željenih rezultatov) in /ali…
…uživanje gensko spremenjenega krompirja, ki so ga razvili znanstveniki iz Indije in ki vsebuje za tretino več beljakovin kot navaden krompir, poleg tega pa tudi vse esencialne aminokisline, torej tiste, ki jih telo ne more samo proizvesti. Genetski frik ima nižji glikemični indeks, kar ga naredi še posebej »oh in sploh« boljšega in bolj zdravega. Tega, da je odpornejši na razne rastlinske bolezni verjetno ni potrebno posebej omenjati, ne?