Oskar 2006

Nedelja, 5. marca, bo spet v znamenju filma. Kot vsako leto ob približno istem času bodo namreč tudi letos v Hollywoodu podelili zlate kipce, ki pod imenom oskar prinašajo priznanja za dosežke na področju filmske umetnosti. Udeležba na podelitvi je seveda čisti prestiž in za razliko od marsikatere podobne prireditve se za oskarje vstopnic ne da kupiti. Tam si lahko le, če si dobil vabilo. Prav tako pa se ne da kupiti oskarja. Tvoj je le, če ti ga podelijo.

Oh, videti je čisto kot moj stric Oscar!

Kipec, ki ga za dosežke na področju filma podeljuje Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti, ima različna imena – nekatera so morda v splošnem še vedno v uporabi, druga pa je povozil čas. Kipec akademije, zlata trofeja sta dve izmed njih. Revija Variety je skušala uveljaviti naziv the iron man (železni mož). K sreči se ta termin nikoli ni prijel. Sicer se je oskar rodil leta 1928 kot nagrada za dosežke na področju ustvarjanja filmov. Predstavlja viteza, ki drži svoj meč, stoji pa na kolutu filma, katerega površino krasi pet zarez, ki simbolizirajo pet temeljnih skupin poklicev, ki sestavljajo Akademijo: igralce, scenariste, režiserje, producente in tehnično osebje.

Kipec je visok 34,29 centimetrov, težak pa je 3,8556 kg. Zamislil si je umetniški vodja studia MGM, Cedric Gibbons, prvi oskar pa je bil bronast, pozlačen s 24-karatnim zlatom.

Zanimivo bi bilo vedeti, kako je oskar dobil svoje ime. Ena od legend pravi, da se je kipca to ime prijelo, ko je knjižničarka Akademije dejala, da jo kipec spominja na njenega strica Oskarja. Prva zabeležena uporaba tega imena sega v leto 1934, ko je ime omenil holivudski novinar Sidney Skolsky – in sicer v povezavi z nagrado za najboljšo igralko, ki jo je takrat dobila Katharine Hepburn. Akademija naziva ni uporabljala uradno vse do leta 1939.

V dolgih letih je oskar občasno doživel tudi vizualno preobrazbo. V 30-letih so mladi igralci dobili miniaturne različice oskarja, ventrilokvist Edgar Bergen je dobil lesenega, kipcu pa se je dalo premikati usta. Walt Disney pa je za svojo risanko Sneguljčica in sedem palčkov poleg običajnega oskarja dobil še sedem miniaturnih. Med drugo svetovno vojno so podeljevali oskarje iz mavca, ki so jih nagrajenci po vojni lahko zamenjali za prave. Originalni podstavek je bil marmornat, leta 1945 pa je postal kovinski. Od leta 1949 dalje ima vsak oskar svojo številko – številčiti so jih začeli s številko 501.

Oskarje izdeluje R.S. Owens iz Chicaga. Letna kvota kipcev je približno 50. Če kipci ne zadostijo strogim kriterijem in standardom kakovosti, jih nemudoma razrežejo in pretopijo.

Vsak oskar je zaprt posebej v posebni škatli iz stiropora, ki je le malo večja kot škatla za čevlje. Potem jih po osem skupaj zaprejo v večje škatle, vse skupaj pa Akademiji na Beverly Hills pošljejo z letalsko pošto, brez posebnih oznak.

10. marca 2000 je komplet 55ih oskarjev izginil med prevozom iz Chicaga v Los Angeles. Ameriška filmska akademija je tatove pozvala, naj kipce vrnejo, podjetje, ki je odgovorno za prevoz, pa je najditelju kipcev ali tatov obljubilo 50.000 ameriških dolarjev nagrade. Devet dni kasneje je kipce policija našla pri moškem, ki je brskal po smeteh za dragocenostmi. Samo trije so bili tako poškodovani, da so jih morali nadomestiti z novimi.

Oskar je že v svojem osmem desetletju. V tem času je preživel vojno, vremenske katastrofe in kraje. Kljub temu se zgodi, da kakšnega načne zob časa — ali kakšna zoprna kemikalija. R.S. Owens je samo od leta 1995 popravljal že 160 kipcev. Izdelovalec sicer pravi, da je oskar narejen za to, da bi dolgo trajal, vendar kljub temu ne prenese preveč vlažnega okolja, močnih kemikalij ali grobih suken, s katerim so ga čistili. Zato oskarjevcem polaga na srce: če se oskar zapraši, ga preprosto obrišite z mehko suho krpo.

[PAGEBREAK]
Slika: Glavni kuhar Wolfgang Puck razkazuje z zlato barvo oblite čokoladice v obliki oskarja, ki jih bo postregel 1600 gostom na 78. podelitvi oskarjev

Dejstva o kipcu

oskarjeva višina: 34.29 cm
oskarjeva masa: 3.8556 kg
št. oskarjev, ki so jih podelili v odsotnosti nagrajencev: 2455
število tekmovalnih kategorij leta 1927: 12
število tekmovalnih kategorij leta 2002: 24
koliko ljudi sodeluje pri izdelavi kipca: 12
kako dolgo izdelujejo posamezni kipec: 20 ur
število izdelanih oskarjev letno: 50-60
kolikokrat so nagrajenci oskarja zavrnili: 3
največji dekorativni oskar je meril: 7.3152 metrov

Tako se je začelo…

V prvem letu podeljevanja oskarjev – to je bilo 16. maja 1929, v obdobju, ko je film komaj dobro dobil zvok – je bila med 15imi dobitniki oskarjev ena sama ženska. Podelitev, ki se je je udeležilo 250 gostov, se je zgodila na banketu hotelu Roosevelt, cena vstopnice je znašala 10 dolarjev.

V drugem letu so podelili samo sedem nagrad, dve za igro in po eno za najboljši film, režijo, scenarij, fotografijo in scenografijo. Od takrat dalje se je obseg oskarjev samo povečeval – tako v smislu področij, ki jih pokrivajo nagrade, kot tudi v smislu velikosti občinstva, ki je nagradam začelo posvečati pozornost.

Potreba po posebnih nagradah, ki bi presegle meje klasičnih kategorij, se je pojavila takoj na začetku. Že prvič so tako podelili posebno nagrado za pionirske dosežke pri zvočnem filmu, The Jazz Singer (nagrado je dobil Warner Bros.), drugo pa je dobil Charlie Chaplin kot producent, režiser, scenarist in glavni igralec v filmu Cirkus.

Leta 1934 so dodali tri nove kategorije: montaža, glasbena spremljava in filmska pesem. Dve leti kasneje so prvič podelili nagrade v kategoriji najboljša moška stranska vloga in najboljša ženska stranska vloga. Kategorijo za posebne učinke so dodali leta 1939, leta 1963 pa so jo razdelili na nagrado za zvočne učinke in nagrado za posebne vizualne učinke. Dokumentarci so postali oskarjevski material leta 1941, tujejezični pa leta 1947. Umetniki ličenja na oskarjih niso bili priznani kar precej časa – nagrajevati so jih začeli šele leta 1981.

Suspenz in napetost, s katerim dandanašnji pričakujemo razglasitev, nista bila vedno del prireditve. Na začetku so bili nagrajenci znani že pred samim banketom, na katerem so vročili nagrade. Sistem zapečatenih kuvert, v katerih so imena nagrajencev so uvedli šele po letu 1940. V uporabi je še danes.

Zanimanje za nagrade pa je bilo veliko že od samega začetka. Samo prva podelitev se je zgodila nekako mimo splošnega javnega interesa – že drugo leto se je pričakovanje in radovednost javnosti tako razbohotila, da so na nekem radiu v Los Angelesu dejansko naredili enourni prenos v živo.

Prvih 15 let so kipce izročevali tako kot prvo leto: na banketih v različnih hotelih. To se je nehalo leta 1942, ko so morali prireditev zaradi vojne in čedalje večje udeležbe gostov prestaviti v dvorano – prireditev je dobila podobo, kakršno ima v grobem še danes: zgodila se je v Graumanovem kitajskem teatru, v živo pa so jo prenašali prek radia tudi ameriškim vojakom, stacioniranim v Evropi. V letih, ki so sledila, se je prireditev selila v nekaj različnih prireditvenih prostorov.

Oskarje so televizijski gledalci lahko prvič spremljali v živo 19. marca 1953, ko je prenos dobila mreža NBC, mreža ABC pa prireditev prenaša od leta 1961 dalje, razen med leti 1971 in 1975, ko je zopet vskočil NBC. ABC ima zagotovljene pravice za prenos prireditve do leta 2008. V začetku so bili televizijski prenosi seveda v črno-beli tehniki, barve so dobili šele 14. aprila 1969, na 41. podelitvi nagrad Ameriške filmske akademije.

V prvih letih podeljevanja so bila imena nagrajencev objavljena vnaprej, kasneje pa so njihova imena razglasili na posebni prireditvi. Sama podelitev oskarjev je sicer vztrajno pridobivala na priljubljenosti, pomenu in prestižu. Oskarji imajo dolgoletno tradicijo, toda danes je to predvsem dogodek, ki pritegne številne sponzorje in medije, prek televizijskih ekranov pa večurno prireditev spremlja nekaj milijonov gledalcev po vsem svetu.

Nominirance za oskarje v 23 kategorijah izbere 5300 članov ameriške filmske akademije, in sicer v vsaki kategoriji določeni člani akademije – tako npr. nominirance za igralce igralci, za režiserje režiserji ipd. Kandidate za dokumentarne in tuje filme izbereta posebna odbora. Vsi člani akademije glasujejo za nominirance za najboljši film, lahko pa glasujejo za nagrajence v vseh kategorijah. Za zlate kipce se lahko potegujejo vsi filmi, ki so bili na sporedu v ameriških kinodvoranah med 1. januarjem in 31. decembrom minulega leta in so jih predvajali najmanj sedem zaporednih dni.

[PAGEBREAK]

Kodak Theatre – oskarji od 2001 dalje

Potem, ko se je podelitev oskarjev selila iz lokacije na lokacijo, so leta 2001 odprli Kodak Theatre, kjer odslej poteka ta prestižni dogodek. Poslopje so namreč zgradili in skonstruirali predvsem z mislijo na to, da bo od tod potekal prenos podelitve oskarjev. Je osrednji del zabaviščnega kompleksa Hollywood & Highland, postavljen na križišču Bulevarda Hollywood in Avenije Highland. V kompleksu je posebno hotelsko novinarsko središče za približno 1500 novinarjev.

Kodak Theatre s 3400 sedeži je v samem osrčju Hollywooda. Poslopje sodi v okvir 650 milijonov dolarjev vrednega razvojnega načrta dela Hollywooda, ki je del turistične ponudbe te filmske Meke. Poslopje novega prizorišča podelitve je tako nedaleč od znanega Walk of fame – Sprehajališča slavnih z odtisi zvezd na pločniku pred Chinese Theatrom – in blizu Hotela Roosevelt, kjer so leta 1929 prvič podelili oskarje. S tem so se oskarji prvič po 40 letih znova vrnili v Hollywood.

Dvorana je narejena tako, da lahko za različne vrste prireditev sprejme različno število gostov, razpon pa je od 2200 do 3600 gostov. Zgrajena je s tremi balkoni, tako da je lahko čimveč obiskovalcev čim bliže odru, poleg tega pa ima še 24 lož s štirimi do šestimi sedeži v vsaki. Dimenzije odra so 35 x 18 metrov.

Vsa dvorana je izjemno glamurozna in daje popoln zvezdniški vtis. Poseben element je strop – če lahko tako rečemo. Videti je kot nekakšna krona oziroma ovalna tiara, ki jo obkroža še serija manjših ovalnih nosilcev, vse skupaj pa daje vtis mešanice klasičnih in modernih pristopov gradnje, hkrati pa je postavljeno tako, da dobro služi svojemu prireditvenemu namenu.

Center ima štiri sprejemne lobije, ki jih med sabo povezuje spiralno stopnišče. Stene so pokrite s steklom tako, da spominjajo na projekcijske zaslone iz zgodnjih kinematografskih časov. Lobije krasi 26 črnobelih fotografij z različnih podelitev oskarjev, z njih pa gledajo tako nekoliko starejši kot tudi novejši potrtreti filmskih zvezd, kot so Grace Kelly, Jack Nicholson, Marlon Brando, Halle Berry, Tom Hanks in Julia Roberts.

Gradnja Kodak Theatra, ki so ga načrtovali v mednarodno priznani skupini Rockwell Group, je stala 94 milijonov dolarjev. Arhitekturno podjetje Rockwell Group je leta 1994 ustanovil David Rockwell, med svoje uspehe pa štejejo nekaj odmevnejših arhitekturnih dosežkov v zadnjih letih – med drugim so sodelovali pri prenovi slavne njujorške dvorane Radio City Music Hall.

Poleg podelitve oskarjev se v Kodak Theatru redno vrstijo koncerti, gledališke igre, televizijski prenosi ipd. Odprli so ga leta 2001, od takrat pa so v njem med drugimi nastopali tudi nekatere od največjih zvezd filma in glasbe: Barbra Streisand, Paul McCartney, Cher, Sting, Prince, Celine Dion, Santana, Paul Newman, Julia Roberts, Jack Nicholson, Goldie Hawn in drugi.

Akademija filmskih umetnosti in znanosti

Akademija filmskih umetnosti in znanosti je profesionalna organizacija, ki jo sestavlja prek 6000 častnih članov, umetnikov in delavcev. Čeprav je najbolj znana po oskarjih, je njen glavni credo pospeševati razvoj filmske umetnosti. V tem smislu skrbi za kultivacijo, izobraževanje in tehnološki napredek na svojih področjih. Je nekakšen forum, srečevališče delavcev iz različnih vej filmske industrije. Pogosto predstavlja mnenja svojih članov in spodbuja filmsko izobraževanje javnosti.

Ne ukvarja pa se Akademija z ekonomskimi ali političnimi vprašanji. Gre namreč za neprofitno organizacijo, ki jo je ustanovilo 36 originalnih članov. Kasneje je prerastla v eno od centralnih filmskih institucij – še posebej sta pomembna knjižnica in filmski arhiv.

Član Akademije lahko postane filmski delavec samo, če dobi vabilo sveta guvernerjev. Pogoji za vabilo so različni, v glavnem gre za posebne dosežke na področju filmske industrije.