Moda, vsakodnevna spremljevalka

Že stoletja posamezniki ali skupnosti uporabljajo obleke ali druge telesne okrase kot obliko neverbalne komunikacije. Obleke so znaki, ki nakazujejo poklic, sloj, spol, seksualno dostopnost, lokalno pripadnosti, standarda in stopnje družbene asimilacije tistega, ki jih nosi. Ali kot pravi pregovor: "obleka naredi človeka". Modo bi v širšem pomenu lahko označili za običaj ali okus časa. V ožjem pomenu pa jo lahko opredelimo kot zapovedi haute coutura – (izraz za visoko modo ali visoko krojaško umetnost), ki postavlja norme, kako naj se ljudje v tej ali oni sezoni oblačijo.

Moda je oblika svobode govora. Ne določa samo oblek, ampak tudi nakit, pričeske, tip telesne lepote, estetiko, ličila, dišave, avtomobile, pohištvo in še bi se dalo naštevati. Vse, kar oblečemo, in način, kako in kdaj to nosimo, omogoča drugim, da v nas prepoznajo določen socialni položaj, kulturo, naša prepričanja in pripadnost. Moda je v tem smislu konstitutivni element sleherne identitete.

Vloga oblačenja

Človek je potrebo po oblačenju začutil že v pradavnini. V začetku je bilo oblačenje predvsem funkcionalno, saj je predstavljalo zaščito pred vremenskimi pojavi, kot so dež, veter in huda vročina. Postopoma se je pojavilo dodatno okraševanje, ki je že nakazovalo razlike med spoloma in hierarhijo v skupinah. Sčasoma je človek začel z vpadljivim okraševanjem in oblačenjem vzbujati pozornost in poudarjati svojo privlačnost. Ta človekova želja po pozornosti se je skozi zgodovino ohranila vse do danes. Marta Ditz v svoji knjigi "Oblačilni videz skozi stoletja" opisuje, kako so na način oblačenja v vseh zgodovinskih obdobjih vplivali politični, verski, gospodarski in družbeni dejavniki. Oblačila še danes razmejujejo ljudi na pripadnike različnih etničnih skupin, družbenih slojev in spolov.

Strašljivi imperativ modnih zapovedi

Modna zgodovina je polna domislic, ki se nam danes zdijo nesmiselne, čudaške in smešne. Moda je bila velikokrat nepraktična in celo škodljiva zdravju – pravzaprav se te lastnosti ni otresla še dandanes. Strah vzbujajoči stezniki, nerodna obutev, težki oklepi in zadušljivi ovratniki so le del nesmislov, ki so bili včasih nekaj povsem samoumevnega. Tako Marta Ditz humorno piše, da si v krilu z obroči kino predstave danes ne bi mogli ogledati, s strahom pa bi se usedli na avtobus, v katerem bi zagledali voznika v naškrobljenem ovratniku do konca ramen.

[PAGEBREAK]

Tudi uniformo določa moda

Uniforme imajo v vseh kulturah in časovnih obdobjih pomembno vlogo. Uniforma lahko predstavlja simbol varnosti, lahko deluje zastrašujoče ali pa vzbuja zaupanje in spoštovanje. Pravzaprav naj bi nam uniforma veliko povedala o človeku, ki jo nosi, in o njegovi funkciji. Danes poznamo veliko uniform, ki predstavljajo predvsem različne poklice. To so na primer zdravniki, policaji, gasilci, bančni uslužbenci, komunalni uslužbenci, dimnikarji itd. Uniforme pa ne predstavljajo samo poklicev, temveč jih pogosto pripisujemo tudi določenim gibanjem in nazorom.

Uniforma kot znak individualnosti

Na nek način je možno govoriti o uniformiranosti v primeru, ko določene družbene skupine (slepo) sledijo določenim modnim konvencijam. Predvsem je ta pojav pogost pri mladih, ki se prek načina oblačenja identificirajo z drugimi, podobno mislečimi, ter tako utrjujejo občutek pripadnosti. Med najbolj prepoznavne sodijo predvsem hipijevske, punkovske in v zadnjem desetletju rejvarske "uniforme".Gre za stile, ki so povezani s prepričanji, družbenimi razmerami in pogosto tudi z glasbo in drogami. To je še en pokazatelj, da je moda del vsega, kar nas obdaja, in je nekakšen odraz trenutnih družbenih razmer in okoliščin. V določenem modnem stilu se pravzaprav znajde vsak, pa naj bo to zavestno ali pa čisto po naključju.

Estetika oblačenja

Čeprav gre za subjektivno kategorijo, se pojem lepega kot družbeni kanon stalno spreminja. Na estetiko oblačenja vplivajo različne navade, življenjski slogi in potrebe, okusi in utrip časa, ki se podedujejo iz preteklosti in nekako predelajo v novejše obdobje, ki tako razvije tudi modele svoje estetike. Danes ima estetika v družbi še določen pomen: gre za hoteni prikaz lastnega odnosa do sveta in moč njegovega udejanjanja. Vse bolj se razvija novi slog življenja, ki vključuje dovršeno estetiko ter harmonično in skladno oblačenje. Preko medijev in agresivnega oglaševanja se je v naša življenja prikradla zavest o »lepem« in ustrezajočem, ki ni rezervirano samo za izbrance, ampak je (potrošniška) pravica vsakogar.

Slog oblačenja naj bi poudarjal osebnost posameznika, vendar pa na žalost to izginja in bledi. V poskusih, da bi prek modnih in estetskih elementov izpričevali svojo posebnost in lasten slog, se vedno bolj stapljamo z uveljavljenim modelom lepote, s tem pa pravzaprav zanikamo sami sebe. Bi se torej morali osebnemu stilu bolj posvečati ali pa je tako razumevanje mode že mimo? Kakorkoli, čas bo tudi našim modnim naporom dal patino in značaj starinskosti – na napake, ki jih imamo danes tako radi, bodo naši zanamci gledali tako, kot morda mi danes na steznike in korzete.