Coca-Cola: 120-letnica

Če bi človeštvo 20. oziroma 21. stoletja moralo vesoljcem poslati paket najbolj tipičnih artefaktov svojega časa, bi Coca-Cola verjetno ne smela manjkati. Pijača, blagovna znamka, točka identifikacije življenjskega sloga – dosegljiva praktično povsod na Zemlji, tudi v najbolj odročnih gorskih predelih sveta, letos praznuje že 120 let zgodbe o uspehu.

Zgodba, ki se je začela nekoliko prej, ima uradni začetek: 8. maja 1886 je bil prvi dan, ko je bila Coca-Cola naprodaj. Farmacevt dr. John Pemberton je tistega dne v Jacobs’ Pharmacy v centru Atlante odnesel steklenico Coca-Cola sirupa. Tam so ga zmešali s sodo in začeli prodajati po pet centov za kozarec. Recept za sirup je prispeval Pemberton sam, njegov partner in računovodja, Frank Robinson, pa si je – prepričan, da bi dve črki C odlično delovali v oglaševanju – izmislil ime in lastnoročno izrisal še dandanes prepoznavni logo. Prvi tiskani oglas za Coca-Colo se je pojavil v The Atlanta Journal, nad vhodi v trgovine, ki so jo prodajale, pa so se pojavljali iz tekstila narejeni izveski z napisom "Drink" in "Coca-Cola" – napis, ki ga prepoznajo še dandanašnje generacije.

Dr. Pemberton je najprej nameraval sirup mešati z navadno vodo, a je tako naneslo, da so ga mešali s sodo, ki je bila v tistem času izjemno priljubljena predvsem zato, ker so verjeli v njene zdravilne učinke. Coca-Coli, sprva patentiranemu zdravilu, so prav tako pripisovali niz zdravilnih učinkov: zdravila naj bi odvisnost od morfija, impotenco, glavobol in še kopico drugih nevšečnosti.

V prvem letu so povprečno prodali 9 kozarcev Coca-Cole dnevno, dandanes je povprečna dnevna številka prodanih pijač skoraj 150-milijonkrat več: 1,3 milijarde prodanih pijač. Naslednje leto 1887 je nastala še ena inovacija, ki jo generacije in generacije marketingarjev uporabljajo še danes: naredili so promocijsko akcijo s kuponi, ki so prejemniku zagotavljali kozarec Coca-Cole brezplačno – takorekoč testni vzorec.

Dr. Pemberton se nikoli ni dobro zavedel, kako pomemben izum je njegova pijača, tako da je do leta 1888 – oslabljen od odvisnosti od morfija – po delih prodal svoje podjetje, ki ga je v eno spet združil zadnji kupec, Asa G. Candler. Po letih pravnih sporov zaradi Pembertonovih večkratnih prodaj, je Candler leta 1892 ustanovil podjetje The Coca-Cola Company, ki Coca-Colo prodaja še danes.

Pijača se je v steklenicah prvič pojavila leta 1894, ko so jo polnili v steklenice z gumijastim zamaškom. To se je zgodilo v Vicksburgu, kjer je bil lekarnar Joseph Biederharn tako navdušen nad povečanim povpraševanjem po pijači, da je v skladišču postavil pravo polnilno linijo. Ker so proces polnjenja v steklenice zaupali več podizvajalcem, se je Coca-Cola v naslednjem desetletju prodajala v različnih steklenicah. Prve tuje države, ki so začele polniti Coca-Colo, so bile Kuba, Kanada in Panama, nekaj let kasneje pa so sledili še Filipini, v Evropi pa so Coca-Colo prvi polnili Francozi – od leta 1919. Standardno polnjenje Coca-Cole v prepoznavne oble steklenice se je začelo šele leta 1916.

Kmalu po prvi svetovni vojni je podjetje postavilo še en standard: da bi dosegli, da bi kupci kupovali večje količine njihove pijače in jo pili pogosteje, so steklenice začeli prodajati v embalaži po šest – rodil se je še danes uporabljani six-pack. Tudi namenski samopostrežni hladilniki, ki jih danes v trgovine postavlja skoraj vsak proizvajalec pijač, so Coca-Colin izum. Prvega takega je – z blagoslovom matičnega podjetja – izdelalo podjetje Glascock Brothers Manufacturing Company iz Indiane. Prav tako so pri Coca-Coli prvi predstavili "točeno" Coca-Colo, kjer se v avtomatu sproti mešata sirup in soda – za vsak postrežen kozarec posebej. Izum so predstavili leta 1933 na sejmu Century Exposition of Progress v Chicagu.

Leta 1928 se je Coca-Cola premierno predstavila na olimpijskih igrah. Ameriška reprezentanca se je v Amsterdam odpravila izdatno podkrepljena s slavno pijačo, vse odtlej pa je Coca-Cola eden od največjih sponzorjev in podpornikov olipmijskih iger. Leta 2005 je podjetje podaljšalo sponzorsko pogodbo do leta 2020. Od leta 1977 oziroma od svetovnega prvenstva leto kasneje v Argentini je Coca-Cola tudi sponzor svetovnih prvenstev v nogometu in drugih pomembnih tekmovanj, ki jih organizira FIFA.

Decembra 1931 se je za vedno spremenil način, kako vidimo lik Božička. V reklamah za Coca-Colo se je namreč prvič pojavil Božiček – vesel, okrogel in oblečen v rdeče. Narisal ga je Haddon Sundblom, ki je za Božičkovo kontinuirano podobo skrbel še nadaljnja tri desetletja.

Med drugo svetovno vojno je zaradi pomanjkanja sladkorja podjetje poslovalo pod svojimi kapacitetami. A kmalu je Coca-Coli uspel dogovor z ameriško vlado, po katerem je Coca-Cola dobivala potrebne količine sladkorja, v zameno pa je s pijačo brezplačno zalagala ameriške vojake. Coca-Colinim uslužbencem je bil dovoljen dostop do bojnih linij, kjer so kot "tehnično osebje" skrbeli za zalaganje vojakov s Coca-Colo.

Druga svetovna vojna je pomenila za podjetje še en pomemben prelom: kljub obtožbam o nemoralnosti ni prekinila prodaje svojih izdelkov v nacistični Nemčiji. Celo več: ker je bil transport sirupa v Nemčijo otežen, so – na predlog nekega uslužbenca – v Nemčiji začeli proizvajati in prodajati še eno podobno pijačo: Fanto.

Fanto so ameriškemu tržišču predstavili šele leta 1960, leto kasneje pa je nastal še Sprite – to sta bili prvi novi pijači v družini – dotlej je obstajala samo Coca-Cola. Kmalu – že leta 1963 – se je družini pridružila prva nizkokalorična pijača TaB, vendar so dietno ozaveščeni morali čakati vse do leta 1982, ko se je rodila Diet Coke, ki jo drugod po svetu poznamo kot Coca-Cola light. Lažja verzija je kmalu postala najuspešnejša gazirana pijača po njeni "polnovredni" starejši sestri, v boirh dveh letih pa je popolnoma zavladala trgu nizkokaloričnih gaziranih pijač.

Kot da mera vseh primatov ne bi bila polna, je Coca-Cola prva gazirana pijača, ki je po grlu stekla v vesolju. Podjetje je namreč vložilo več kot 250.000 ameriških dolarjev v razvoj posebne pločevinke, primerne za uporabo v vesolju. Prvič so jo v praksi uporabili leta 1985 na space shuttlu Challenger.

[PAGEBREAK]

Nezgrešljivi okus Coca-Cole

Sredi 80-tih let prejšnjega stoletja se je Coca-Cola znašla v pravi vojni. Njena glavna konkurenca – Pepsi Cola – je namreč pripravila serijo oglasov, v katerem so prikazovali ljudi, ki so v primerjalnih testih raje izbrali Pepsi. Odziv na to je bila uvedba t.i. New Coke, s katero so se pri Coca-Coli skušali približati okusu Pepsija. Med drugim je to pomenilo več uporabe sintetičnega vanilijevega okusa, kar je – ker je Coca-Cola največji svetovni porabnik vanilije – skoraj spravilo na kolena gospodarstvo Madagaskarja, kjer Coca-Cola nabavlja vanilijo. Ker so bili tudi odzivi javnosti porazni, so v Coca-Coli kmalu spet začeli prodajati dobro, staro Coca-Colo in tako uspeli ohraniti vodilni položaj na trgu gaziranih pijač.

V vseh teh letih je Coca-Coli uspelo ohraniti skrivnostno formulo uspeha – receptura za Coca-Colo je ena od najbolj varovanih industrijskih skrivnosti, čeprav dandanes izkušenim "nosovom" in prehranskim strokovnjakom tudi s pomočjo sodobnih analitičnih metod ne ostane skrita struktura nobenega živila. Ena od domnev, kako Coca-Coli uspe, da niti zaposleni ne izdajo formule, je ta, da zaposleni v Coca-Coli sirup pripravljajo tako, da mešajo sestavine, ki so označene s kodo, ne pa s pravim imenom. Sicer pa lahko vsak med nami opazi, da niso vse Coca-Cole enake: odvisno, v kateri državi jo kupiš. Razlog za to je dejstvo, da krovno podjetje proizvaja samo sirup, pijačo samo pa polnijo lokalna, franšizna podjetja. Ta mešajo sirup, sladkor (oziroma umetna sladila) in vodo na podlagi okusa posameznega tržišča.

Slavna steklenica

Kot že omenjeno, so Coca-Colo v slavno steklenico polnih oblin začeli polniti šele leta 1915. Potreba po tem se je pokazala kmalu po širitvi prodaje. V tistih časih so namreč steklenice namakali v vodi, zato da so jih lahko prodajali kolikor toliko ohlajene. Ker so – namočene v vodi – etikete kmalu odstopile, je prihajalo do frustracij kupcev, saj niso vedeli, ali v roki res držijo Coca-Colo ali katero od drugih pijač. Nekomu se je posvetilo, da bi bilo najbolje, če bi imela Coca-Colina steklenica prepoznavno obliko, ki bi odpravila zmedo in dvom.

Legenda pravi, da je steklenico iznašel švedski emigrant, ki je bil zaposlen v enem od podjetij, ki so imela s Coca-Colo podpisano pogodbo o stekleničenju pijače. Alexander Samuelsson, tako je bilo gospodu ime, naj bi – potem ko je dobil naročilo za izdelavo posebej izstopajoče steklenice – razmišljal o tem, ali bi lahko za navdih pri oblikovanju steklenice uporabil osnovni sestavini: list koke in kolin oreh. V knjižnico je poslal svojega pomočnika, ta pa se je vrnil z napačno skico iz Encyclopedie Britannice – in tako nastala steklenica se je zgledovala po obliki kakavovega ploda. Coca-Cola seveda s kakavom in čokolado nima ničesar skupnega, a steklenica, ki naj bi prinesla ogromno bogastvo lastniku tovarne, se je obdržala.

Folklora in urbane legende

Okrog in o Coca-Coli kroži obilica nenavadnih zgodb. Da jo uporabljajo za čiščenje krvnih madežev, da se v Coca-Coli čez noč stopi zob, da zaradi kislosti ubija spermo in tako služi tudi kot kontracepcijsko sredstvo, da se lahko uporablja kot uničevalec vodnega kamna, da v dveh nočeh dobesedno "pogoltne" kos mesa itd. Nič od tega ni res, drži pa, da ima določene anti-korozivne lastnosti: fosforna kislina namreč lahko železov oksid spremeni v železov fosfat ter tako ublaži začetne korozijske procese. Na ta način jo nekateri uporabljajo celo pri avtomobilskih akumulatorjih.

Coca-Cola je zanimiva tudi kot dodatek pri kuhanju. Razen različnih receptov za kolina peciva, sladolede in podobno, jo nekateri dodajajo tudi k mesu: ko se meso praži v Coca-Coli, sladkor iz nje karamelizira, kar mesu doda zanimivo aromo.

Coca-Cola in zdravje

Pretirano pitje katerekoli gazirane pijače lahko resno načne zdravje – če ne drugega, se bodo nanjo odzvala jetra. Raziskave so pokazale, da rednim uporabnikom gaziranih pijač primanjkuje kalcija (kar lahko vodi k osteoporozi), magnezija, vitamina C, riboflavina in vitamina A. Posebej Coca-Colo mnogi kritizirajo zaradi vsebnosti kofeina, njene dietne različice pa zaradi visokih ravni škodljivega aspartama.

Coca-Cola se že od 20-ih let prejšnjega stoletja bori proti domnevam, da je ena od njenih najbolj škodljivih sestavin fosforna kislina. Nekatere raziskave so pokazale, da Coca-Colina kislost ne presega kislosti drugih pijač, na primer jabolčnega soka.

Mnogi še vedno verjamejo, da Coca-Cola vsebuje kokain. Glede na to, da je snov naravno prisotna v listih koke, ki se uporablja za izdelavo pijače, je povsem pričakovano, da se bo v pijači sami tudi pojavil kokain. V zgodnjih letih se je to dejansko dogajalo, dandanes pa naj bi to bila preteklost. Liste koke, ki jih danes uporabljajo za aromatiziranje pijače, najprej podvržejo procesu, v katerem izločijo alkaloide, ki jih potem uporabljajo v farmacevtski industriji. Ameriška agencija za droge budno nadzira uvoz koke za potrebe proizvodnje Coca-Cole in njeno predelavo v liste za aromo in kokain za zdravila.

Vir: Wikipedia