Hit diete za hujšanje

Sedeči način življenja v kombinaciji s slabimi gibalnimi navadami, hiter dostop do neustreznih, a cenenih prehranskih izbir, neprimerne socialne navade, povezane s hrano, in vera v kvazi-znanstvene čudežne rešitve so glavni razlogi, zakaj se sodobna družba čedalje bolj ukvarja z odpravo debelosti in posledic, ki jih debelost prinaša. Žal količina časa in energije, ki jo kot posamezniki in kot družba namenjamo temu neprijetnemu fenomenu, ni v sorazmerju z uspehi, ki bi jih v boju proti debelosti resnično izbojevali. Neuspehi pa so predvsem posledice tega, da vedno znova pozabljamo, zakaj jemo: poenostavljeno rečeno, s hrano telesu dovajamo potrebno energijo, ki jo funkcionalni deli telesa porabijo za delovanje, in gradbeni material, s katerim oskrbujemo funkcionalne dele telesa. Če še nekoliko bolj poenostavimo: ko zaužijemo kos kruha, damo telesu energijo, da lahko uporabimo mišice zato, da stečemo v objem ljubljeni osebi. S kosom nemastnega mesa na kruhu bomo poskrbeli, da bodo tudi mišice ustrezno zgrajene, zato da bi jih sploh lahko uporabljali – za hojo, za božanje otroka, za domača opravila, skratka za vsakovrstno gibanje.

Če to osnovno pravilo pozabimo in jemo, kot da je jutri konec sveta, nismo na dobri poti. Jutri NE BO konca sveta!

Debelost: neravnovesna sestava telesa

Telo je v grobem sestavljeno iz puste telesne mase (mišice, kosti, kri, notranji organi ipd.) in zalog energije v obliki maščobnega tkiva.  Če je delež maščobnega tkiva v telesu previsok, govorimo o debelosti.

Debelost, ki je estetski in zdravstveni problem, se pogosto meri z indeksom telesne mase (ITM), ki ga izračunamo na podlagi telesne teže in višine, o tem, kakšen delež telesa sestavlja maščobno tkivo, pa ITM ne pove ničesar. Natančnejši kazalec je zato odstotkek telesne maščobe – ki pa ga za razliko od ITM ne moremo preprosto izračunati, ampak ga lahko le bolj ali manj natančno izmerimo (najosnovnejša metoda je merjenje maščobnih gub). Zdrava ženska naj bi imela od 21% do 33% telesne maščobe, zdrav moški pa od 8% do 20% (s starostjo se interval priporočenega deleža telesne maščobe nekoliko dvigne).

Kako torej pride do presežnih maščobnih zalog v telesu? Telo je v evoluciji razvilo poseben mehanizem shranjevanja odvečne energije, ki jo je uporabilo v času, ko energije v hrani ni bilo na razpolago. Ta mehanizem deluje še dandanes, ko je hrane stalno v izobilju. Debeli torej postajamo takrat, ko zaužijemo več hrane, kot je v tistem trenutku potrebujemo. To lahko pomeni več različnih situacij:

v vsakem obroku zaužijemo preveč energije (preveč kcal) – velja tudi za obroke, ki so sicer zdravi (tudi od prevelike količine zdrave hrane se lahko redimo!);

jemo premalo obrokov (en obrok dnevno ni dovolj!);

izbiramo živila brez resnične hranilne vrednosti (to pomeni, da so sestavljena tako, da jih telo težko takoj uporabi za energijo, ampak jo nemudoma shrani – v maščobne obloge).

Debelost je ponavadi kar kombinacija vseh teh napak, ki smo jih ponavljali leta in leta.

[PAGEBREAK]

Cilj hujšanja?

Ne glede na razlog, zaradi katerega se nekdo odloči za hujšanje, bi moralo torej biti jasno: cilj hujšanja mora biti ponovna vzpostavitev zdravega razmerja med pusto telesno maso in maščobnimi tkivi in ne zgolj izguba celotne telesne teže. Ne poznam namreč primera človeka, ki bi moral znižati telesno težo in bi imel zdrav delež telesnih maščob: običajno je tisto, česar se moramo znebiti, prav odvečno maščobno tkivo.

Zakaj je to pomembno vedeti? Predvsem zato, ker se običajen človek v splošni poplavi "dobrohotnih" informacij o dietah, hujšanju in estetskih strategijah težko znajde in hitro začne verjeti nekaterim trditvam, ki sodijo v področje neresnic, laži, prodajnih prijemov in neznanstvene mitologije, kot na primer: hujšamo lahko le, če ustrezno kombiniramo hranila, če jemo samo sadje, če se postimo ob polni luni, če uživamo javorov sirup, če 8 dni jemo samo zeljno juho, če normalno nažiranje "krotimo" s shujševalnimi tabletkami ipd. Ljudje se takih napotkov radi oprimemo, še posebej, če obljubljajo majhen napor in hitre rezultate, če se zdijo enostavni in če nam v življenju ne povzročijo prevelikih organizacijskih preglavic.

Težava s takimi obljubami je, da delujejo na zelo kratek rok, da v resnici niso tako enostavne, kot obljubljajo z debelimi črkami, da se jih je težko držati in da po njih posegamo znova in znova, saj nikoli ne prinesejo rezultatov, ki so jih zagotavljale.

Poldrugo stoletje "učinkovitih" diet za hujšanje

Različne diete, ki temeljijo na kombiniranju, ločevanju ali izločanju določenih hranil (beljakovin, ogljikovih-hidratov, maščob), segajo v daljnje leto 1863 (in cinično bi pripomnili, da v poldrugem stoletju še niso odpravile problema debelosti, prav nasprotno: ta se samo povečuje). Vsem tovrstnim dietnim režimom je skupno to, da na podlagi nedokazanih znanstvenih trditev, polresnic ali dejstev, ki so morda resnična, a nimajo na resnično odpravo težave nikakršnega vpliva, obljubljajo: hitro, enostavno, zdravo, učinkovito izgubo telesne teže brez lakote, brez omejevanja količine hrane in povečini brez dodatne telesne aktivnosti.

Ena od takih je Atkinsova dieta, ki že od 70-ih let prejšnjega stoletja buri duhove in ki temelji na izločanju ogljikovih hidratov iz dnevne prehrane, drugi tip diet pa temelji na domnevno pravilni kombinaciji uživanja posameznih hranil. Prvi, ki je predlagal tako dieto, je bil dr. William Howard Hay, ki je leta 1911 objavil ugotovitve o tem, da naj bi napačno kombiniranje hranil pripeljalo do zdravstvenih težav, porušenega kemičnega ravnovesja v telesu in s tem debelosti. Čeprav je imel veliko posnemovalcev (na primer dr. Herberta Sheltona), ki so objavljali različice te diete, nikoli ni bilo dokazano, da bi "pravilno" kombiniranje hranil vodilo do zmanjšanja telesnih maščob – pa čeprav bi bile domneve o porušenih kemičnih ravnovesjih nemara celo točne.

V drugem delu: Ločevalna dieta in kako se pravilno lotiti odvečnih kilogramov.

Članek je bil prvotno objavljen v prilogi revije Tajnica, Vodnik za zdravo življenje (marec 2006).