Niacin – vitamin B3

Niacin je v vodi topen vitamin, ki v telesu sodeluje v pomembnih presnovnih procesih. Niacin je skupno ime za nikotinsko kislino, njen derivat nikotinamid in tem dvema sorodne snovi, ki v telesu opravljajo podobne naloge. Niacinu pravimo tudi vitamin B3 ter – zgodovinsko – vitamin PP in PP faktor.

Nikotinska kislina je bila prvič opisana že konec 60ih let 19.stoletja, Hugo Weidel pa jo je leta 1873 pripravil z oksidacijo nikotina s pomočjo dušikove kisline. Kasneje, v začetku 20.stoletja, so znanstveniki odkrili, da lahko z njo pozdravijo bolezen pelagro. Od tod ime PP faktor (ang. pellagra-preventing factor) in vitamin PP. Da bi nikotinsko kislino razlikovali od nikotina in se izognili napačnemu mišljenju, da hrana, bogata z nikotinsko kislino, vsebuje nikotin, je nastalo ime niacin (nikotinska kislina + vitamin).

Niacin – pomen

Nikotinska kislina in nikotinamid v telesu sodelujeta pri nastajanju dveh koencimov: nikotinamid adenin dinukleotida (NAD) in nikotinamid adenin dinukleotid fosfata (NADP).

NAD in NADP sodelujeta pri številnih t.i. redoks reakcijah, od njiju je odvisno delovanje približno 200 encimov. NAD najpogosteje sodeluje v reakcijah za proizvodnjo energije iz ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob in alkohola, NADP pa v anabolnih reakcijah, t.j. reakcijah sinteze raznih makromolekul, npr. holesterola in maščobnih kislin.

NAD poleg tega sodeluje tudi kot substrat v neredoks reakcijah za proizvodnjo dveh razredov encimov, ki imajo pomembno vlogo pri popravilu dednega materiala (DNK) in njegovem odzivu na stres, celični signalizaciji, uravnavanju celične smrti, diferenciaciji celic in strukturi kromatina, kar nakazuje na možno vlogo NAD pri preprečevanju pojava raka.

Viri niacina

Največ nikotinske kisline in nikotinamida se nahaja v jetrih, perutnini, govedini, rdečih ribah (losos, tuna), kvasu, stročnicah in oreščkih. Malo niacina se nahaja tudi v zeleni listnati zelenjavi in mleku. Nikotinska kislina se nahaja pretežno v rastlinah, nikotinamid pa v hrani živalskega izvora. V žitaricah je nikotinska kislina vezana z molekulami sladkorja v glikozide, zaradi česar je telo ne more izkoristiti. Obdelava žit lahko razpoložljivost niacina izboljša.

Niacin lahko nastaja tudi v jetrih iz esencialne aminokisline triptofan. Za sintezo 1 mg niacina je potrebnega približno 60 mg triptofana. 60 mg triptofana je zato ekvivalent niacina (NE) za 1 mg niacina. Torej: 1 mg NE = 60 mg triptofana = 1 mg niacina.

Triptofan iz vsakodnevne hrane lahko prispeva do 2 tretini potrebnih ekvivalentov niacina. Največ triptofana se nahaja v mesu, mleku in jajcih. Vsebnost niacina in triptofana v živilih si lahko ogledate v tabeli hranilnih snovi.

Pomanjkanje niacina

Pomanjkanje niacina se pojavi zaradi nezadostnega vnosa niacina in / ali triptofana ali posredno zaradi pomanjkanja nekaterih drugih snovi, ki drugače omogočajo sintezo niacina iz triptofana (npr. vitamin B6 in riboflavin). Pojavi se lahko pri kroničnih alkoholikih, zaradi dolgotrajnega stradaja, povzročijo pa jo lahko tudi nekatera zdravila (izoniazid, 5-fluorouracil, 6-mercaptopurin). Vzrok za pomanjkanje je lahko tudi Hartnupova bolezen, pri kateri je motena absorpcija triptofana, ali pa karcinoidni sindrom, pri katerem je povečano izločanje kateholaminov iz karcinoidnih tumorjev, kar ima za posledico relativno pomanjkanje triptofana.

Znaki blažje oblike pomanjkanja niacina so: izguba apetita, izguba telesne teže in moči, nespečnost, zatečenost jezika in ustne sluznice, želodčne bolečine in slaba prebava, vrtoglavica, slabša koncentracija, glavobol, pozabljivost in razdražljivost.

Posledica kroničnega pomanjkanja niacina je bolezen pelagra. Tako imenovani 3D simptom – dermatitis, driska in demenca – se pojavi le redko, običajno izstopajo le kožne spremembe. Na soncu izpostavljenih mestih se pojavi eritem z luščenjem, sprva podoben opeklinam, ki kasneje na koži zapušča rdečkastorjava področja hiperpigmentacije. Če se pelagre ne zdravi, bolnik lahko tudi umre.

Priporočene dnevne doze niacina

Priporočene dnevne doze niacina oz. ekvivalentov niacina (NE) so:

starost	moški (mg NE */dan)	ženske (mg NE /dan)
0 – 6 mesecev	2 (zk)	2 (zk)
7 – 12 mesecev	4 (zk)	4 (zk)
1 – 3 let	6	6
4 – 8 let	8	8
9 – 13 let	12	12
14-18 let	16	14
19 ali več	16	14
nosečnost	–	18
dojenje	–	17

zk = zadostna količina, t.j. količina, ki je določena na podlagi opazovanja skupine zdravih ljudi. Uporablja se jo v primerih, ko priporočene količine ni mogoče določiti.

Predoziranje

Predoziranje z niacinom iz prehranskih virov je mogoče le v primeru zaužitja zelo velike količine hrane, obogatene z niacinom.

Farmakološke doze nikotinske kisline nad 300 mg/dan lahko povzročijo rdečico, slabost in drisko. Zlatenica se lahko pojavi pri večmesečnem jemanju le 500 do 750 mg počasi sproščajočega niacina dnevno, možna je tudi trajna poškodba jeter. Na splošno je počasi spročujoča nikotinska kislina bolj hepatotoksična (strupena za jetra) kot običajna nikotinska kislina (kristalna oblika). Doze nad 2,5 g nikotinske kisline dnevno so lahko hepatotoksične, povzročijo lahko hiperglikemijo, glukozno netoleranco, slabost, glavobol in povišajo količino sečne kisline v krvi. Doze nad 1,5 g lahko povzročijo (običajno) reverzibilne poškodbe roženice. Zaradi jemanjanja nikotinske kisline se lahko pojavijo kožni izpuščaji, srbečica in suha koža, mozna so tudi prehodna obdobja hipotenzije (nizek krvni tlak).

Nikotinamid nima toliko stranskih učinkov kot nikotinska kislina, čeprav se lahko pri visokih dozah (3 g/dan) pojavi slabost, bruhanje in blažji negativni učinki na jetrne funkcije. Možno je tudi zmanjšanje inzulinske občutljivosti.

Tolerančni prag zaužitja za niacin

Tolerančni prag zaužitja se nanaša na zdravo populacijo in ne na bolnike, ki niacin uživajo v okviru zdravljenja.

Najpogostejši stranski učinek nikotinske kisline je rdečica (najpogosteje na obrazu, rokah in prsih), ki se na začetku lahko pojavi že pri dozi 30 mg /dan in traja od 10 do 30 minut. Rdečico, ki je sicer posledica delovanja prostaglandinov (razširitev kapilar), se lahko prepreči z aspirinom (300 mg), zaužitim pol ure pred niacinom. Po približno dveh tednih rednega jemanja, se rdečica več ne pojavlja. Čeprav je rdečica po zaužitju nikotinamida zelo redka, je tolerančni prag za nikotinsko kislino in nikotinamid vseeno poenoten.

Farmakološka uporabnost niacina

Visoke doze niacina se uporabljajo le v okviru zdravljenja nekaterih bolezni. Zaradi možnih stranskih učinkov jih lahko predpiše le zdravnik.

Najpogosteje se uporabljajo visoke doze nikotinske kisline, in sicer kot del terapije za znižanje holesterola v krvi. 2 do 6 g nikotinske kisline dnevno dokazano preprečuje oz. zmanjšuje razpad maščob v mašobnem tkivu in posledično količino lipoproteineov z zelo nizko gostoto (VLDL) in LDL holesterola (slabega) v krvi, hkrati pa zvišuje količino HDL holesterola (dobrega) (več o holesterolu). Ena od raziskav, ki je bila opravljena na 8000 moških, ki so že doživeli srčni infarkt, in je trajala 6 let (te moške so spremljali 6 let), je pokazala, da 3 grami nikotinske kisline dnevno:

1. znižajo količino skupnega holesterola za 10%,
2. količino trigliceridov znižajo za 26%,
3. za 27% zmanjšajo ponavljajoče nesmrtne srčne infarkte in
4. za 26% zmanjšajo pojavnost možganske kapi in prehodnih ishemičnih napadov.

Devetletno spremljanje teh moških po zaključu raziskave je pokazalo tudi 10% manjšo smrtnost.

V praksi se danes za znižanje holesterola uporabljajo zdravila v kombinaciji z nekoliko manjšo dozo (zaradi stranskih učinkov) nikotinske kisline (2 do 3 grami).

Niacin se lahko uporablja oz. ima potencialne pozitivne učinke tudi pri aterosklerozi, artritisu, sladkorni bolezni (tip I in II), okužbi s HIVom, Alzheimerjevi bolezni, preventivi pred rakavimi obolenji, kot raztopina pa tudi pri aknah in preventivi pred kožnim rakom, vendar raziskave, ki bodo dale dokončne odgovore o učinkovitosti in tveganjih, še potekajo.