Glutamin in presnova OH med in po vadbi
Glutamin je ena najbolj prisotnih / razširjenih aminokislin v telesu in ima ključno presnovno vlogo v številnih pomembnih bioloških procesih.
Glutamin omogoča optimalno delovanje imunskega in živčnega sistema, pomaga ohranjati acido-bazno ravnovesje oziroma normalno kislost krvi, pomaga pri vzpostavitvi in ohranjanju integritete prebavnega trakta, pozitivno vpliva na dušikovo ravnovesje in tako preprečuje razgradnjo mišic (mišični katabolizem) in pomaga pri regeneraciji telesa, spodbuja izločanje rastnega hormona in nastajanje glutationa, najmočnejšega telesu lastnega antioksidanta itd.
Količina glutamina v skeletnih mišicah se lahko zaradi različnih vrst presnovnih stresov izredno zmanjša, zaradi česar nekateri glutamin označujejo tudi kot pogojno esencialno aminokislino.
Ali je razpoložljivost glutamina med in po telesni vadbi omejena, zaenkrat še ni povsem jasno. Eden od vzrokov za to so tudi same raziskave oz. razlike v njihovih zasnovah (dolžina raziskave, intenzivnost in dolžina vadbe, preučevanja koncentracije glutamina v krvi ali mišici itd.). Tako so npr. nekatere raziskave pokazale, da se količina glutamina v obtoku med vadbo poveča, druge pa, da se zmanjša. Dosedanje raziskave so pokazale tudi, da je neto izguba glutamina iz mišic večja med vadbo kot v mirovanju in da je razpoložljivost glutamina po vadbi bistveno zmanjšana, kar še posebej velja za zelo intenzivno vadbo.
Malo je znanega tudi o vplivu razpoložljivosti glutamina na presnovo med in po vadbi. Zadnje raziskave nakazujejo, da ima glutamin pomembno vlogo pri ohranjanju homeostaze krvnega sladkorja, saj lahko ogljik iz glutamina vstopa v Krebsov cikel in tako pripomore h glukoneogenezi (nastajanje glukoze). Poleg tega naj bi glutamin spodbujal tudi porabo glukoze po celem telesu in privzem glukoze v obremenjenih / aktivnih mišicah.
Znano je, da se zaradi zagotavljanja zadostne energije med vadbo poveča privzem glukoze v obremenjenih pa tudi neobremenjenih tkivih, v jetrih pa se – zaradi povečanih potreb po glukozi – poveča proizvodnja le-te. Po vadbi ostane privzem glukoze v tkivih še nekaj časa povišan, povečana pa je tudi občutljivost na inzulin, kar spodbuja regeneracijo glikogena v skeletnih mišicah in jetrih.
V raziskavi, leta 1995 (Varnier, Leese) objavljeni v strokovni reviji American Journal of Physiology, je 6 oseb vozilo kolo 90 minut pri 70% do 140% maksimalne aerobne kapacitete (VO2max). Po vadni so testiranci dobili infuzijo glutamina (30 mg/kg telesne teže) ali mešanice alanina in glicina ali pa fiziološko raztopino. Mišični glutamin se je zaradi tega v prvi skupini povečal, v drugi zmanjšal, v skupini, ki je prejela fiziološko raztopino, pa je ostal nespremenjen. 2 uri po infuziji je imela prva skupina bistveno več mišičnega glikogena kot drugi dve skupini, kar kaže na to, dodajanje glutamina oz. povečanje njegove razpoložljivosti ugodno vpliva na regeneracijo glikogena po vadbi.
Raziskava iz leta 1997 (Perriello et al.), objavljena v strokovni reviji American Journal of Physiology, je preučevala vpliv glutamina na uravnavanje glukoneogeneze (nastajanje glukoze). 16 testirancev je prejelo infuzijo glutamina, ki je bila približno enaka dvigu glutamina v plazmi po visokobeljakovinskem obroku. Infuzija je tako povzročila trikratni dvig koncentracije glutamina v plazmi, proizvodnja glukoze pa se je povečala kar za 7x, pri čemer je nivo inzulina in glukagona v plazmi ostal nespremenjen. Poleg tega je infuzija glutamina tudi zmanjšala nastajanje glutamina v telesu. Ti rezultati kažejo, da lahko glutamin služi kot substrat in regulator glukoneogeneze ter hkrati tudi modulator lastne presnove.
Rezultati raziskave iz leta 2005 (Iwashita S et al.) so pokazali, da razpoložljivost glutamina vpliva na homeostazo glukoze med in po vadbi, kar lahko vpliva na regeneracijo telesa po vadbi.
Večina dosedanjih raziskav kaže, da glutamin pri zdravih ljudeh pozitivno vpliva na homeostazo krvnega sladkorja in regeneracijo glikogena med in po telesni aktivnosti. Glede na to, da ima glutamin še številne druge dokazane in pomembne funkcije in da intenzivna telesna aktivnost bistveno zmanjša njegovo koncentracijo v skeletnih mišicah in tudi drugih tkivih, je vredno razmisliti o uporabi dodatka te pogojno esencialne aminokisline.
Literatura
- Varnier, M., Leese, G. Simulatory effect of glutamine on glycogen accumulation in human skeletal muscle. American Journal of Physiology, 1995; 269(2): 309-15.
- Perriello, G., Nurjhan, N., Stumvoll, M., Bucci, A., Welle, S., Daily, G., Bier, D.M., Toft, I., Jenssen, T.G., Gerich, J.E. Regulation of gluconeogenesis by glutamine in normal postabsoptive humans. American Journal of Physiology, 1997; 272(3): 437-45.
- Rennie, M., Bowtell, J., Bruce, M., Khogali, S. Interaction between glutamine availability and metabolism of glycogen tricarboxylic acid cycle intermediates and glutathione. Journal of Nutrition, 2001; 131(95): 2488-91.
- Iwashita S, Williams P, Jabbour K, Ueda T, Kobayashi H, Baier S, Flakoll PJ. Impact of glutamine supplementation on glucose homeostasis during and after exercise. J Appl Physiol, 2005; 99(5): 1858 – 65.