Cilji, motivacija in plastični natikači
Pred nekaj leti, v neki drugi zgodbi, za katero še danes mislim, da bi se lahko končala drugače, kot se je, sem spisal precej člankov na temo anatomije, fiziologije in športnega treniranja. To so bili kar zahtevni članki, zaradi česar jih je verjetno prebralo bolj malo ljudi in so zato imeli tudi bolj malo želenega učinka. Med temi “težaki” pa so se našli tudi taki, ki so – sodeč po odzivu bralcev, ki niso obupali takoj, ko so videli moj podpis – imeli nekaj več učinka, bili so bolj lahkotne, življenjske narave. V enem teh prijaznih člankov sem zapisal sledeče:
Zgodilo se je na stadionu, kjer treniram. Utežarna je tam razdeljena na dva dela, ki sta prostorsko (60m tekališča) ločena; v prvem delu so samo proste uteži, klopi, dva podija in precej velika Smithova naprava, v drugem trenažerji, na katerih so verjetno trenirali že v starem Rimu. Med temi zarjavelimi kupi železja pa stojijo tudi tri povsem nove Techno Gym naprave in na eni od teh sem pred približno dvema tednoma želel zaključiti trening nog. A ko sem prišepal do utežarne B, kot jo je ljubkovalno poimenovala uprava stadiona, sem nemudoma postal priča nepopisno klavrnem prizoru: kondicijskemu treningu nekega nogometnega kluba.
Fantje – športniki, bodoče zvezde, junaki, up in ponos slovenskega nogometa in športa nasploh, resnični heroji, ki jim ni para, garači do onemoglosti, vzorniki – so bili, po videzu sodeč, naključno razporejeni po prostoru, en par na napravo, kar je izgledalo tako, da se je polovica para s komolcem naslanjala na okvir naprave, si z roko podpirala glavo in drugi polovici, ki je na kakršenkoli način mešala zrak z dvema do tremi ploščicami, vzklikala vzpodbudne besede v smislu “Ej stari, a si vidu včeri v Asu uno blond bejbo?” na kar je druga polovica, ki je medtem nedvomno uporabljala vsaj 16% mišičnih vlaken, v navalu motivacije, delovnega elana in visoke koncentracije navdušeno prikimala in kot Scooby Doo zavila “Huuuuuuuda!”.
Med vsem tem prelivanjem krvavega znoja pa je trener oz. kdorkoli je starejši možakar s porumenelimi brki, pivskim trebuhom, črno trenirko z belimi navpičnimi črtami in plastičnimi natikači že bil, zdolgočaseno, kot Einstein pred kvadratno enačbo, slonel na betonskem stebru, vsake toliko časa kaj zatulil in pihnil v piščalko, kar je med nogometaši izzvalo obilo negodovanja in vsesplošno potrtost, je pa zaradi tega piska prišlo celo do nekaj premikanja, menjave naprav, kar je bil verjetno poglavitni cilj treninga. Pavlov bi si obliznil prste.
V teh nekaj letih se je marsikaj spremenilo: jaz se trudim, da ne bi pisal prezahtevnih člankov, zarjavele naprave na stadionu so razredčene z več novejšimi, tudi trenerja s plastičnimi natikači na nogah in piščalko v ustih ni več na spregled. Malce bom posplošil in poenostavil: stvari se spreminjajo, so pa tudi take, na katere se lahko zanesemo v prav vsakem trenutku. Ena od stvari, zaradi katerih so članki, kot je ta, sploh napisani, in na katere se kot avtor lahko v glavnem vedno zanesem, je človekova narava. O tem bo tekla beseda v nadaljevanju. Da pa lahko razpredanje postavim v primeren kontekst, se bom zanesel še na eno stvar, namreč da je cilj rednih bralcev Cenim.se pridobitev ali poglobitev znanja s področja prehrane, vadbe, zdravja ipd. ter v končni fazi izboljšanje psihofizičnega počutja, telesne pripravljenosti in tudi videza.
Na kaj se še lahko zanesem?
Zanesem se lahko na to, da ima večina prav določene cilje glede zdravja, psihofizičnega počutja, telesne pripravljenosti ali videza telesa.
Zanesem se lahko na to, da bo človek vedno iskal najkrajšo pot do cilja.
Zanesem se lahko na to, da bo tisti, ki bo preveč zagrizeno iskal bližnjico, namesto da bi se osredotočil na posamezne korake in kratkoročne cilje, zgrešil cilj. Čudežne shujševalne tablete, hitre diete, 5 minut na dan programi telesne vadbe ipd. so same bližnjice. Do slabe volje, izničenja motivacije, ubijanja samozavesti.
Zanesem se lahko na to, da bo tisti, ki bo imel pred seboj jasno predstavo o tem, kaj želi doseči, izdelan načrt, kako bo to dosegel in voljo, da se drži svojega načrta, cilj tudi dosegel.
Zanesem se lahko na to, da bo tisti, ki si bo postavil nerealne, previsoko leteče cilje, razočaran. Pravilno ovrednotenje trenutnih zmožnosti in lastnih meja je bistvenega pomena za izdelavo dobrega načrta za doseganje ciljev. Enako velja za podcenjevanje lastnih sposobnosti.
Zanesem se lahko na to, da ima tisti, ki razmišlja pozitivno in ne pusti, da ga nepredvidljive okoliščine vržejo iz tira, dobre možnosti za uspeh. Še boljše je, če se kot uspeh šteje tudi sama pot.
Zanesem se lahko na to, da so pesimisti in omahljivci obsojeni na neuspeh. Težko bi našel slabšo stvar, kot je stalno prigovajanje, da nečesa ne zmoremo, da je pretežko, ta tako ali tako nima smisla …
Zanesem se lahko na to, da večina ljudi, ki svoje (slabo) stanje pripisuje dednim dejavnikom in jih ima za izgovor, ne bo uresničila svojih želja, dosegla svojih ciljev. Moja prababica je bila debela, moja babica je debela, moj dedek je debel, moj oče je debel, moj brat je debel, še moja mačka in pes sta debela, torej je normalno, da sem debel tudi jaz …
Zanesem se lahko na to, da bo tisti, ki ima dolgoročne cije in načrt ter točno ve, ZAKAJ jih ima, lažje prebrodil težke trenutke in obdobja zmanjšane motivacije. In zanesem se lahko, da taka obdobja vsekakor bodo prišla.
Zanesem se lahko na to, da bo tisti, ki bo v težkih obdobjih obdan s pozitivnimi in zagnanimi ljudmi, vztrajal in kmalu pridobil nazaj motivacijo in zagnanost. To je tudi eden od vzrokov, da je, vsaj za začetnike, vadba v organizirani skupini (npr. aerobika, pilates) oz. klubu ali društvu (npr. fitnes) primernejša kot vadba doma. In zanesem se lahko, da težki trenutki in obdobja zmanjšane motivacije bodo prišla.
Prav tako se lahko zanesem na to, da bo tisti, ki ga okolica stalno odvrača od zastavljenih ciljev in usmerja stran od začrtane poti, težko vztrajal, še posebej v težkih obdobjih. In zanesem se lahko, da taka obdobja bodo prišla.
Na vse te in še več stvari se lahko zanesem.
In vi tudi.
Če imate željo, si postavite kratkoročne in dolgoročne cilje in začnite z delom. Odgovorite si na vprašanje, zakaj to počnete in imejte odgovor ves čas v mislih, še posebej takrat, ko cilj postane malce meglen. Poiščite enako misleče, enako vadeče, enako trpeče 🙂 in se znebite trenerjev v plastičnih natikačih. Čeprav zgodb preteklosti ne moremo spreminjati, lahko in moramo vplivati na te v sedanjosti in prihodnosti.