zelezo

Železo

Železo je mineral, prisoten v vseh telesnih celicah, največ pa se ga nahaja v krvi v hemoglobinu v rdečih krvnih celicah in v mišicah, kjer je kot del specializiranih molekul soodgovoren za vezavo, shranjanje in transport kisika. Železo je ključni element presnove in sestavina številnih encimov in hormonov.

Telo odraslega moškega vsebuje v povprečju 3,5 g železa, žensko telo pa okrog 2,9 g. Približno dve tretjini vsega železa je v hemoglobinu, večina ostalega pa je vezanega v feritin, beljakovinski kompleks, ki služi kot shramba železa. Ta se nahaja v kostnem mozgu, vranici, ledvicah ter želodčni in črevesni sluznici. Normalne vrednosti feritina v krvi so za moške od 20 – 20 µg/l, za ženske pa od 20 – 150 µg/ml krvnega seruma, normalne vrednosti železa v serumu pa so za moške od 12,5 – 30,4 µmol/l in za ženske 6,8 – 26,6 µmol/l.

Funkcije železa

Železo ima v telesu številne, izredno pomembne funkcije. Je sestavni del hema, snovi, ki sodeluje pri različnih biokemičnih reakcijah. Med drugim je hem prisoten tudi v beljakovinah hemoglobinu in mioglobinu; hemoglobin v rdečih krvnih celicah omogoča vezavo in prenos kisika od pljuč po vsem telesu, mioglobin, ki se nahaja v mišičnih celicah, pa veže in shranjuje kisik za nemoteno delovanje mišic.

Železo je tudi sestavni del snovi, ki:

  • sodelujejo pri proizvodnji energije za delovanje telesa,
  • sodelujejo pri razstrupljanju in presnovi zdravil,
  • delujejo kot antioksidanti,
  • pomagajo imunskemu sistemu uničevati bakterije,
  • sodelujejo pri nastajanju genskega materiala,
  • uravnavajo procese, ki zaznavajo količino kisika v tkivih, in posledično pri odgovoru telesa na zmanjšano količino kisika.

Pomanjkanje železa

Pomanjkanje železa je najbolj razširjeno pomanjkanje hranilne snovi na svetu. Na splošno ločimo tri stopnje pomanjkanja železa:

  1. izčrpane so zaloge, vendar funkcionalnega pomanjkanja še ni;
  2. zgodnje funkcionalno pomanjkanje železa že moti nastajanje rdečih krvnih celic;
  3. daljše pomanjkanje železa pozroči mikrocitno hipokromno slabokrvnost – anemijo, za katero so značilne majhne rdeče krvne celice z nizko vsebnostjo hemoglobina. Simptomi (bledica, utrujenost, slabost) so posledica nezadostne oskrbe s kisikom in moten potek vseh telesnih procesov, v katerih sodelujejo snovi, ki vsebujejo železo. Anemija zaradi pomanjkanja železa se zdravi z železovimi dodatki.

Vzroki za pomanjkanje so lahko:

    • hitra rast; pomanjkanje zaradi hitre rasti se lahko pojavi pri dojnčkih, otrocih starih od 6 mesecev do 4 let in adolescentih v obdobju hitre rasti;
    • nosečnost; potrebe po železu so povečane zaradi oskrbe zarodka in posteljice ter povečanja volumna krvi;
    • kronična krvavitev v primeru nekaterih bolezni;
    • akutna krvavitev, ki pa običajno povzroči le kratkotrajno pomanjkanje, saj se izčrpajo le zaloge železa;
    • bolezni, ki povzročajo slabšo absorpcijo železa v črevesju (celiakija, infekcja);
    • vegetarijanstvo; ker je biološka razpoložljivost železa iz rastlinskih virov precej manjša kot biološka razpoložljivost iz živalskih virov, morajo vegetarijanci zaužiti približno 80% več železa in paziti, da zaužijejo tudi dovolj snovi, ki optimizirajo absorpcijo železa;
    • redna in intenzivna telesna vadba; potrebe telesno aktivnih ljudi so lahko do 30% višje kot pri nekativni populaciji;

Priporočljivi dnevni odmerki

starost 

moški (mg/dan)

ženske (mg/dan)

0 – 6 mesecev

0.27 (zk)

0.27 (zk)

7 – 12 mesecev

11

11

1 – 3 let

7

7

4 – 8 let

10

10

9 – 13 let

8

8

14 – 18 let

11

15

19 – 50 let

8

18

51 let in več

8

8

nosečnost

-

27

dojenje (do 18 let)

-

10

dojenje (od 19 let)

-

9

zk = zadostna količina – priporočena količina, določena na podlagi opazovanja ali eksperimetiranja skupine zdravih ljudi. Uporablja se jo takrat, ko priporočen dnevni odmerek ne more biti določen.

Predoziranje

Zaradi izredno učinkovitega mehanizma uravnavanja absorpcije železa v črevesju tudi dolgotrajnejše uživanje povišanih količin železa pri zdravih ljudeh le redko povzroči zastrupitev. Vzrok za zastrupitev je največkrat hemokromatoza, dedna presnovna bolezen, pri kateri je moten mehanizem uravnavanja absorpcije železa v črevesju. Možen neposreden vzrok za zastrupitev so lahko tudi dedne anemije, ki jih ne povzroča pomanjkanje železa. Pri teh anemijah povišano absorpcijo železa povzroča stalno nastajanje novih rdečih krvnih celic, zaradi česar se poveča potreba po železu.

Najpogostejši simptomi zastrupitve z železom so poškodbe jeter, srčne mišice in trebušne slinavke, hiperpigmentacija kože in bolečine v sklepih. Previsoka količina železa v telesu naj bi bila tudi dejavnik tveganja za pojav nekaterih srčno-žilnih bolezni ter raka jeter in črevesja, pripomogla pa naj bi tudi k nastanku živčnodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.

Posebej velja omeniti še akutno zastrupitev z železom pri otrocih. Ta – pri otrocih – velja za najpogostejši vzrok smrti zaradi zastrupitve. Do nje lahko pride v primeru, da otrok naenkrat zaužije večjo količino železovih dodatkov (jih npr. zamenja za bonbone). Smrtna doza je med 200 in 250 mg / kg telesne teže, simptomi akutne zastrupitve pa se lahko pojavijo že pri 20 – 60 mg / kg telesne teže. Simptomi se pojavijo v štirih fazah:

  1. 1 – 6 ur po zaužitju lahko pride do slabosti, bruhanja, šibkega srčnega utripa, nizkega krvnega tlaka, letargije in bolečin v trebušnem predelu;
  2. če zastrupitev ne povzroči takojšnje smrti, se lahko simptomi umirijo za naslednjih 12 – 48 ur;
  3. 12 – 48 ur po zaužitju se simptomi vrnejo in lahko vključujejo še odpovedovanje srčno-žilnega sistema, jeter, ledvic, krvnega in centralnega živčnega sistema;
  4. 2 – 6 tednov po zaužitju se lahko razvijejo kronične poškodbe jeter, želodca in centralnega živčnega sistema.

Železo v prehrani

Železo se v hrani nahaja v dveh oblikah:

  • hem železo, katerega vir sta hemoglobin in mioglobin v živilih živalskega izvora. Hem železo običajno predstavlja le 10% do 15% vsega železa v prehrani in kar tretjino vsega absorbiranega železa.
  • nehem železo se nahaja v hrani rastlinskega in živalskega izvora, ima pa bistveno nižjo biološko vrednost kot hem železo, na njegovo absorpcijo pa znatno vplivajo druge snovi v prehrani. Absorpcijo izboljšujejo vitamin C, razne organske kisline in živalske / mesne beljakovine, zavirajo pa inozitol-heksafosfat, ki se nahaja v stročnicah in žitaricah (že majhne količine lahko absorpcijo zmanjšajo za 50%), polifenoli, ki se nahajajo v sadju, zelenjavi, vinu, čaju in kavi, sojine beljakovine (neodvisno od inozitol-heksafosfata) ter dodatki kalcija.

Vsebnost železa v nekaterih živilih:

živilo železo (mg / 100g)
leča 11,1
školjke 10,90
goveja jetra, kuhana 7,80
sezamovo seme 10,4
sojino zrnje 9,7
piščančja jetra 9,2
rdeč fižol 6,4
ostrige, surove 5,01
govedina na žaru 4,25
mandlji 4,0
suhe marelice 3,2
jajce 2,0
piščančje prsi, kuhane 1,90
tofu 1,2
losos 1,2
brokoli 1,0

Kuhanje v železni posodi lahko poveča količino železa v hrani.

Komentarjev: 9

  1. Ana -  07. 12. 2007 - 23:29

    Koliko časa imajo snovi, ki zmanjšujejo absorbcijo železa (npr. pitje čaja, kave oz. zaužitje sadja itd.) tudi dejansko učinek na zmanjšanje absorbcije?
    Kolikšen je torej cca. časovni interval med uživanjem živil z večjo količino železa in živil, ki zmanjšujejo njegovo absorbcijo?

    Hvala za odgovor

    Odgovori
  2. Ana -  07. 12. 2007 - 23:31

    Da se popravim:
    Kolikšen je torej cca. časovni interval med uživanjem živil z večjo količino železa in živil, ki zmanjšujejo njegovo absorbcijo DA NE PRIDE DO IZNIČENJA oz. drastičnega ZMANŠANJA zaužitega železa.

    Želim namreč pridobiti nekaj več železa (vegetarijanka od 15. leta starosti).

    Odgovori
  3. G.V. -  09. 12. 2007 - 23:42

    Zmanjšanju absorpcije se je težko izogniti, striktno ločevanje živil s tem namenom pa je bolj nesmiselno početje. Boljše je paziti na vnos snovi, ki izboljšujejo absorpcijo in po potrebi dodati malo železa v obliki šumečih tablet.

    Odgovori
  4. dada -  17. 06. 2010 - 13:24

    imam 11 mesečno hčerko ki ima vrednost 89 torej ji železo pada prej sma imele 95 ali je to zelo slabo in kako naj ji popravim železo?hvala

    Odgovori
  5. miha -  16. 07. 2010 - 15:58

    kako ji popraviš železo haha kladu ji daj v roke al pa kaj tazga…LOL ja kako le? zgoraj imaš napisano v kateri hrani je največ železa in to ji kuhaj LOL. če se ti pa ne da kuhat al pa če hrana ne da zadosti železa, pa ji daj kakšno šumečo tableto železa

    Odgovori
  6. rado -  17. 01. 2011 - 16:12

    Treniram deklico, ki je stara 12 let, ki ima vrednost S- Feritina 42 g/l. Zanima me ali je ta vrednost za deklico, ki se ukvarja vsak dan s športom premajhna za normano prenašanje telesnih naporov. Hvala za odgovor.

    Odgovori
  7. miha -  04. 05. 2011 - 21:43

    Ena najboljših naravnih “surovin” je kopriva. Za otroke naberete nekaj svežih listov in iz nih stisnete sok (lahko na kocko sladkorja). Učinki so pa vidni praktično takoj, blato naslednji dan bo črno :)

    Odgovori
  8. Hipnos -  30. 11. 2011 - 21:57

    Feritin imam 5000, kaj mi svetujete …

    Odgovori
  9. james blake -  29. 12. 2011 - 9:28

    nekaj klasičnih dvomljivosti se pojavi ob lepi predstavitvi pomena železa v živih organizmih. Kako so bile narejene študije povezave vegeterianstva s slabokrvnostjo? kolikokrat je v teh statistikah razloženo ali gre zraven tudi za podhranjenost ali nepravilno, enostransko prehrano? kakšno je razmerje med populacijo normalno hranjenih vegeteriancev (normalni indeks telesne mase) in slabokrvnostjo ter kakšen je ta količnik med omnivoro ali celo pretežno karnivoro populacijo (z normalnim indeksom telesne mase) in slabokrvnostjo.
    Rastlinska hrane je očitno boljši vir železa glede na njegovo vsebnost v posameznih rastlinah – očitno gre za manjšo biološko dostopnost, kot jeta iz mesa (kjer ga je relativno manj)? V komnetarjih nam za izboljšane krvne slike (mislim na pomanjkanje železa ) takoj ponujajo rastlinsko hrano (odlične in v praksi definitivno preiskušene so suhe slive, žena jih je jedla le nakaj na dan med nosečnostjo in se je nivo železa dvignil na normalnega, pred tem pa nikakršen zrezek ali več na dan ni pomagal) in ne živalske?
    Prijatelj je vegeterianec več kot štirideset let, nikoli ni imel nobenih problemov z elementi v sledovih,. niti najmanjših tudi z železom. Zdi se mi, da bi morali pogledati v zobe statistiki o vegeterianstvu in slabokrvnosti in preveriti ali morebiti ne govorimo o podhranjenosti v povezai v slabokrvnostjo. Sploh danes, ko imamo ob enormnem številu predebelih tudi preveč primerov drastičnih diet za hujšanje.

    Odgovori

Pokomentiraj

Your email address will not be published. Required fields are marked (required):

Na vrh