Najboljša slovenska CrossFit tekmovalka

Če se je Nuša Repovž lansko leto s CrossFit-om šele spoznavala, je na letošnje evropske regionalne igre Reebok CrossFit Games 2013 prišla bolj izkušena, predvsem pa izjemno fizično in psihično pripravljena, kar je dokazala z osvojenim 17. mestom v ženski kategoriji.

1. Izjemno 17. mesto sigurno poplača vložen trud v zahtevne, celoletne fizične priprave za regionalne (evropske) igre CrossFit Games 2013. Poleg rezultata, smo opazili, da si na letošnjem tekmovanju zares uživala. Kako si ga v primerjavi z lani, doživljala letos?

Letos sem bila definitivno bolj sproščena. Točno sem vedela, kaj lahko pričakujem. Že ko smo izvedeli, kaj nas čaka na regionalnem tekmovanju, sem videla, da ni nič takega, kar ne bi mogla narediti (za razliko od lanskega leta). Vedela sem, da smo res dobro trenirali, da sem dovolj močna in da si zaslužim dobre uvrstitve. Videla sem svoj napredek v tem letu, zato sem bila veliko bolj samozavestna. Nisem se ukvarjala z uvrstitvijo, želela sem si le končati čim več WOD-ov v danem času. Stopiti na ciljno točko in dvigniti roke v zrak. Super občutek.

2. Nam lahko na kratko opišeš, kako je samo tekmovanje sploh potekalo? Koliko WOD-ov (workout of the day) ste imeli, kako so bili razporejeni, kako si se ti mentalno pripravila nanje?

Letos so bili WOD-i kar dobro zastavljeni. Veliko je bilo gimnastičnih prvin, mogoče meni ne najbolj po godu, in presenetljivo malo manj prvin olimpijskega dvigovanja uteži. Tudi teže niso bile pretresljive, so si pa zamislili WOD-e s kar lepim številom ponovitev. Vse to je bilo zajeto v sedmih WOD-ih, ki smo jih »odtekmovali« v treh dneh. Prvi dan so se odvili trije, od tega sta bila druga dva nekako združena v enega, saj smo imeli vmes samo dve minuti počitka.

Kot sem že omenila, sem se osredotočila na to, da moram vsak WOD posebej »oddelati« kar se da dobro, saj le tako lahko pridem naprej v naslednjega. Drugi WOD je zahteval največ živcev na strani trenerja Gregorja Vidmarja. Morala sem narediti tri ponovitve OH (overhead) počepa, dane pa so bile štiri začetne teže. S trenerjem sva se odločila za začetno težo 70 kg, ki je pri meni nekako najvišja teža, ki jo še lahko dvignem trikrat. Tako sem prišla bolj spočita v naslednji WOD, kjer so me čakali burpee muscle ups (BMU). Mislim, da sva izbrala pravo strategijo, saj sem nato naredila še 16 BMU, kar je samo še utrdilo mojo samozavest in dobro voljo. Malo me je skrbel naslednji WOD, kjer je bilo po 100 ponovitev vsake vaje (wall balls, chest to bar pull ups, one legged squats, one arm dumbbell smatches), a sem vedela, da je cilj priti čez čim več vaj in čim hitreje. Skratka, bilo je naporno, prisoten je bil muskelfiber, a sem bila obkrožena s tako dobro energijo, ki je vladala v dvorani, da me je poneslo čez vse WOD-e in pristala sem na 17. mestu.

3. Samo tekmovanje je strnjeno v tri zelo naporne dni. Z izjemo nekaj ur, časa za počitek praktično ni. Kako ste z ekipo poskrbeli, da si se kljub temu čim bolj spočila za naslednji WOD? Prehrana, sproščanje … Ste imeli v dvorani med posameznimi WOD-i na voljo kakšne regeneracijske tehnike, recimo ledene kopeli itd.?

Vse skupaj se odvija zelo hitro in vmes ni prav veliko časa. Najprej se moraš ogreti za prihajajoči WOD, nato sledi raztezanje in uživanje prehranskih izdelkov VigorFuel za boljšo regeneracijo Vigor BCAA ter Vigor RECOVER!. To je nujno. V zakulisju so nam ponujali tudi »paleo hrano« – surovo zelenjavo in oreščke, dobili pa smo tudi en topel obrok na dan.

Tekmovalci smo imeli tudi prostor za sproščanje, ki je bil seveda vseskozi poln ljudi in glasnih debat, zato možnosti za sproščanje ni bilo veliko. Le zadnji dan, ko je zunaj deževalo, sem ujela trenutek zase, v spalni vreči, in se prav dobro odpočila. Vsi tekmovalci smo imeli na voljo ledene kopeli, masaže in medicinsko pomoč, vendar jih nisem izkoristila, saj so bile vrste za ponujeno zelo dolge. Raje sem šla na tribuno spremljat tekmovanje in se družiti z mojimi zvestimi navijači.

4. Si med samim tekmovanjem prišla do psihičnega maksimuma? Torej do točke, ko ti je zaradi težavnosti vaj zmanjkalo motivacije za WOD – nekaj kar vemo, da je v CrossFit-u lahko zelo pogost pojav? Če da, kako si se s tem spopadla?

Mislim, da motivacije med WOD-om nisem izgubila. Me je pa psihično utrujalo 100 chest to bar (C2B) in 50 handstand push ups (HSPU). Pri omenjenih vajah namreč nisem najbolj suverena in sem zato izgubila res veliko časa. In ko sem želela delati hitreje, nisem mogla. V tem trenutku so zelo prav prišle spodbudne besede z občinstva. Navijači so bili glasni in to neverjetno pomaga. To sta bila tudi dva WOD-a, v katerih sem največ izgubila, vsaj kar se tiče uvrstitve. No, sedaj vem na kaj se je potrebno še toliko bolj osredotočiti na treningih.

5. Kako so sploh potekale letošnje priprave na Reebok CrossFit Games 2013? Kaj je bil po tvojih občutkih najtežji del priprav?

Najtežji del priprav? Jasno si utrujen od treningov, a na to se navadiš. Najbolj sem trpela psihično, saj je sezona zelo dolga. Pripravljaš se na kvalifikacije (CF OPEN) – pet tedensko mučenje in »morda« na regionalno tekmovanje. Vmes izgubiš fokus, saj ne veš točno za kaj treniraš. Veliko je odpovedovanja. Služba, trening, služba, trening … Ne ostane ti prav veliko časa še za kaj drugega. Največjo krizo sem imela mesec pred regionalnim tekmovanjem, ko bi najraje kam šla in vse pustila za sabo. A na koncu je vse poplačano.

6. Letos v tekmovalni Vigor CrossFit ekipi nisi bila ženska, ampak si imela ob sebi tudi sotekmovalke in veliko podpore s strani celotne ekipe, trenerja in Nejca. Fizično zagotovo ni bilo nič lažje, kaj pa mentalno? Se ti zdi, da bolj zagnano treniraš / tekmuješ ob »konkurenci«?

Sigurno je družba na treningu dobrodošla. Dokler so vsi resni in na treningu s ciljem. Seveda je najboljši recept trenirati z boljšimi od sebe, pa naj bodo to fantje ali punce, ker le tako daš res vse od sebe. Jasmina me je spodbujala, naj še malo naložim, čeprav se mi mogoče tisti dan ni preveč dalo. Izkušenejši pa so mi dali veliko uporabnih nasvetov. Zdrava konkurenca je zmeraj dobrodošla. Brez podpore celotnega gym-a, ekipe, trenerja in predvsem Nejca pa bi bilo vse skupaj težje.

7. Si v primerjavi z lani kaj spremenila tudi pri prehrani in prehranski dodatkih? Kako je letos izgledal ta segment priprav?

Pri prehrani nisem kaj dosti spreminjala, povečala sem le vnos beljakovin. To pa je tudi vse. V zadnjem času se veliko govori, da CrossFit tekmovalci s primerno prehrano dosegajo veliko boljše rezultate, zato bo mogoče potrebno poskusiti. Bo povedal trener.

8. V dveh letih treninga CrossFit-a se ti je v skladu z napori spremenilo tudi telo. Lani so ti bile vidne mišice z nizkim odstotkom maščobe nekaj novega, kaj pa letos? Kako letos dojemaš svoje telo, ko imaš za sabo že kaj nekaj izkušenj? Se je okolica že navadila?

Okolica se je navadila. Jaz pa tudi. Cenim svoje telo in sem z njim zadovoljna. Trudim se z njim delati dobro, čim bolj zdravo, da mi bo čim dlje služilo kot mi mora, s čim manj poškodbami. No, čokolado še vedno jem.

9. Se je z novimi uspehi življenje izven telovadnice kaj spremenilo?

Razen to, da imam zaradi treningov malo manj časa in sem seveda kdaj utrujena, ne. Še vedno sem srečno poročena, še vedno se družim s prijatelji (no, mogoče malo manj zaradi pomanjkanja časa) in še vedno hodim v službo. Ostajam preprost otrok na realnih tleh, ker mislim, da te osebnostno ne oblikujejo uspehi v življenju, ampak tvoja dejanja.

10. Doseženo 17. mesto v Evropi je lepa popotnica za naslednje igre. Kako naprej?   

Če nič ne pride vmes, potem čez eno leto med prvih 8, čez dve leti pa med prve 3 na regionalnem tekmovanju . Treniram pa v vsakem primeru naprej. Brez tega si življenja trenutno ne predstavljam.

11. Kdo meniš, da bo letos osvojil naziv »the fittest on earth« oz. zmagal na (svetovnih) CrossFit Games 2013?

Konkurenca je iz leta v leto hujša. Imam pa svoji »simpatiji«. Med moškimi bom držala pesti za Lacee Kovacs-a, pri ženskah pa je moja favoritinja Camille Leblanc-Bazinet. Upam, da prideta čim višje.