Obrok s tekočega traku (2. del)

V prvem delu članka o človekovi odvisnosti od prehranske industrije smo predstavili nekaj ključnih izumov, ki so omogočili razvoj kmetijsko-predelovalne industrije v smer masovne in standardizirane produkcije hrane. Seveda je razpon izumov in dogodkov, ki so pripeljali do današnje situacije, ogromen in preplet vseh okoliščin izjemno kompleksen. Jasno je, da je na nastanek proizvodno-prodajne verige hrane vplival razvoj znanosti, orodij, materialov, in procesov, potrebnih za masovno produkcijo, čedalje boljša izobrazba kmečkega prebivalstva (z začetki opismenjevanja konec 19. stoletja) in večji dostop do ključnih znanj, revolucija v transportu, motorizacija in avtomatizacija kmetijskih opravil ter seveda realne potrebe čedalje bolj urbaniziranega prebivalstva.

Še posebej je napredek v kmetijstvu povzročil tektonske premike: z uvajanjem kmetijske mehanizacije od prve polovice 20. stoletja dalje se je povečeval pridelek, hkrati s povečanjem produktivnosti pa je upadalo število kmetov. K povečani produktivnosti so pripomogla tudi dognanja na področju biologije in kemije.

Posledica vseh teh sprememb se je pri končnem uporabniku kazala na dva načina: sprva je začel v trgovinah kupovati tisto, kar so prejšnje generacije pridelale same (zelenjavo, mlečne izdelke, meso), kasneje – večinoma od 50-ih let prejšnjega stoletja dalje – pa postane dostopna predelana hrana, ki je pogosto že pripravljena za zaužitje. V tej točki že lahko govorimo o masovni in standardizirani proizvodnji in potrošnji hrane – od 60-ih let do konca prejšnjega stoletja se je proizvodnja hrane v razvitem svetu povečala za 1000%, to je nekajkrat hitreje od rasti prebivalstva.

Zakonodaja in oglaševanje

Razen očitnih sprememb v tehnologiji pridelave in predelave so v ozadju prehrambene industrije potekali še drugi procesi, ki so nemara dolgoročno še najbolj zaznamovali  način našega življenja: regulacija kmetijsko-predelovalnega trga (za zaščito kmetovalcev na eni strani in zaradi zaščite potrošnikov na drugi strani) in oglaševanje prehranskih izdelkov.

Zaradi gospodarske krize v 30-ih je ameriški kongres začel z raznimi podpornimi kmetijskimi politikami, ki so vključevale subvencije, zagotovljene odkupne cene in poceni kreditiranje kmetov. Ta politika se vse od takrat ni bistveno spremenila – ameriško kmetijstvo je v zadnjih letih dobilo tudi do 20 milijard dolarjev subvencij. Težava je v tem, da se je v vmesnem času popolnoma spremenila struktura kmetijskih pridelovalcev: število majhnih kmetov je padlo pod 2%, skoraj 3/4 vse prodaje pa opravijo velike farme. Problem je tudi v porazdelitvi subvencij, saj večino subvencij namenijo pridelavi industrijskih in krmnih žit, predvsem koruze. Koruza je pravzaprav osnova celotnega kroga kmetijsko-predelovalne industrije, saj predstavlja pomemben vir krme v živinoreji, hkrati pa je pomembna sestavina velike večine predelane hrane. Iz koruze po posebnem postopku pridelujejo t.i. koruzni sirup z visoko vsebnostjo fruktoze, ki je bistveni del večine junk fooda (gaziranih napitkov, sladkarij…).

Take politike posredno ali neposredno dramatično vplivajo na globalne trende: tako v produkciji, distribuciji in potrošnji hrane. Pri nas, denimo na etiketah koruznega sirupa večinoma ne boste našli, je pa zato toliko pogostejši glukozni sirup.

V ZDA danes pridelajo dvakrat več hrane, kot jo potrebujejo (in podobno velja za ostali razviti svet, kamor sodimo tudi Slovenci), kar pomeni, da obstajata dva temeljna pritiska: prehrambena podjetja so pod pritiskom konkurence, potrošnik pa pod pritiskom podjetij, ki želijo prodati čim več in več kot njihovi tekmeci. Posredi so intenzivne in agresivne oglaševalske dejavnosti (ne samo neposredno oglaševanje, pač pa tudi aktivnosti pod črto, privlačno embaliranje, konstantno “izumljanje” neskončne serije vedno novih izdelkov, povečevanje obrokov v restavracijah, pakiranje hrane v čedalje večje enote…), s pomočjo katerih podjetja potrošnike prepričujejo v nakup (letno v Ameriki potrošijo 30 milijard dolarjev samo za oglaševanje hrane). Pri tem gre za dvoje: ali povečevanje prodaje določene znamke živila ali pa povečevanje potrošnje hrane na splošno, torej tako, da ljudje jemo več.

Ker podjetja želijo zaslužiti čim več, se najbolj osredotočajo na izdelke, pri katerih dosegajo največje marže – to pa so izdelki iz sladkorja, škroba in poceni rastlinskih maščob (sojinih, denimo), surovin, ki so pridelane s pomočjo velikih državnih subvencij. Prav v teh dneh se lahko prepričate, da tudi v Sloveniji nismo imuni na izdelke, ki so sestavljeni predvsem iz sladkorja: sestavine instant napitka Barcafe Freeze, ki se na veliko oglašuje, kamorkoli pogledate, so večinoma: sladkor, glukozni sirup, arome in rastlinske maščobe.

Oglaševanje je posebej usmerjeno v najbolj ranljive potrošnike – otroke, za katere je, kot pravi dr. Marion Nestle, avtorica številnih del na temo vpliva prehrambene industrije na prehranske navade ljudi, že povsem samoumevno, da redno dobivajo sladkarije, da jedo junk food in pijejo sladkane pijače. O tem niti starši ne razmišljamo več – to, da otroka lahko potolažimo denimo z vrečko bonbonov, je povsem normalno. S tem, ko zaupamo kupljeni hrani, izgubljamo nadzor nad tem, kaj točno zaužijemo (ker je to zapisano le v drobnem tisku na robu embalaže), prodajalci hrane pa to s pridom izkoriščajo. Tudi na ta način se je hkrati s povečevanjem produkcije hrane v zadnjih desetletjih izjemno povečal tudi kalorični vnos hrane: ocene govorijo o od 25-30% povečanju vnosa energije s hrano v razvitem svetu.

pridelek	mio. dolarjev
krmna žita	2.841
bombaž	1.420
pšenica	1.173
riž	1.130
soja	610
mlečni izdelki	295
arašidi	259
sladkor (pesa / trs)	61
sončnica in oljna ogrščica	29
tobak	18
volna / moher	12
rastlinska olja	11
med	3
drugi pridelki	160
skupaj	8.022

Posredne subvencije kmetijstvu v ZDA 2004, vir: Povzetek proračuna am. kmetijskega ministrstva za 2006

Pomembni dogodki v razvoju prehrambene industrije oziroma verige oskrbe s hrano

konec 19. stoletja: začetki oglaševanja pod blagovnimi znamkami (Heinz)

1906 v ZDA: zakon o prehranski higieni

1916: prve samopostrežne trgovine, ki zelo hitro preraščajo v trgovske verige

1920 v ZDA: industrijska produkcija kruha začne izrivati domače pekarne

1929: Clarence Birdseye dokončno izpopolni globoko zamrzovanje zelenjave

1930: prva električna pečica

1930: prvi pravi supermarket (King Kullen), New York; mnoge male trgovine postanejo supermarketi, proti koncu desetletja se pojavi nakupovalni voziček

30-ta: zaradi depresije začne ameriški kongres subvencionirati kmetijsko pridelavo. Subvencij nikoli več ne ukine – v zadnjih letih tudi do 20 milijard dolarjev neposredne podpore pridelovalcem industrijskih in krmnih rastlin (koruza, soja), čeprav se je strukturakmetijske pridelave popolnoma spremenila. V 30-ih je na 6 milijonih malih kmetij živelo 25% Američanov, danes pa 157 tisoč farm naredi 72% prodaje vseh kmetijskih pridelkov, na kmetih pa živita komaj 2% prebivalstva.

1939: prvi hladilnik s predalom za zamrzovanje, dostopnejše postanejo tudi komercialne hladilno-zamrzovalne skrinje, poveča se število prodajaln, ki prodajajo zamrznjeno hrano

1939-1945: zaradi vojne v Evropi Amerika išče nove načine produkcije določenih vrst hrane

40-ta: industrija globoko zamrznjenih živil doživlja hitro ekspanzijo, leta 1946 pride na trg zmrznjeni pomfri

druga polovica 40-ih: poveča se delež mestnega prebivalstva, nižanje cen hladilnikov in tako večja dostopnost pa povzroči ekspanzijo supermarketov, kjer je mogoče vso hrano dobiti pod eno streho

1948: prva restavracija McDonald’s

1949: prvi zares uporaben hladilni tovornjak / vagon omogoči začetek transporta hrane

1955: t.i. zmrznjena večerja postane neznanska uspešnica

60-ta: poraba govedine preseže porabo svinjine

1968: zelena revolucija – uvedba izboljšanih gnojil, pesticidov, avtomatizacije in mehanizacije, namakalnih sistemov… cilj je bil povečati pridelek in odpraviti svetovno lakoto

70-ta: napredek tehnologije in nižanje cen omogoči izboljšano in poceni mikrovalovno pečico, ki hitro postane eden od osrednjih aparatov v sodobni kuhinji

80-ta: izrazita ekspanzija industrije hitre prehrane in junk fooda; začetek naraščanja trenda prehranjevanja izven doma

1992: ameriško kmetijsko ministrstvo objavi prehransko piramido

po letu 2000: čedalje večja je zavest potrošnikov o tem, da so njegove izbire pri hrani poteze, ki vplivajo na zelo pomembna področja naših življenj: na zdravje ljudi, dobrobit živali in zaščito okolja

Vir: The Food Timeline in Wikipedia

Kje smo danes?

Dandanes se na področju pridelave in predelave hrane soočamo z mnogimi izzivi: nekaj desetletij trajajoče padanje cen hrane se zaustavlja, slabe prehranske navade so še vedno krivec za mnoge bolezni, hkrati pa kmetijsko-predelovalna industrija oziroma celotna veriga pridelave in porabe hrane predstavlja močno obremenitev za okolje. Počasi postaja jasno, da je celotna veriga zagotavljanja hrane kompleksen sistem, ki je problematičen v mnogih pogledih, morda še najbolj v zdravstvenem in ekološkem. Potrošniki želimo bolj zdravo in raznovrstno hrano, povečuje pa se tudi potreba po dosegljivosti takih prehranskih izdelkov, ki čim manj obremenjujejo okolje. A v odvisnosti od kmetijsko-predelovalne industrije z močno podporo medijev in oglaševanja smo še vedno prepogosto sugestibilne žrtve prefinjenih prodajnih prijemov, lepe embalaže, udobnosti in priročnosti ter nenazadnje samoumevnosti, v katere redko podvomimo ali jih izprašamo.

Od revolucije, ki nam je prinesla hladilnike, nakupovalne vrečke, zamrznjeno hrano, popolnoma drugačne navade prehranjevanja in med drugim tudi veliko smeti, se je veliko zgodilo. Kot pravi Felipe Fernandez-Armesto, britanski zgodovinar, avtor knjige Food: A History, smo “pahnjeni v osamljenost uživalca fast fooda, v desocializirajoč učinek kuhanja v mikrovalovki in druge sodobne načine priprave hrane, ki nas oddaljujejo od skupnostnega ravnanja, ki je ustvarilo kulturo,” in zaključuje, da “bo naloga naslednje revolucije, da preobrne tisto, kar nam je dala zadnja.”

Zanimive povezave

1. How Food Industry Is Making You Fat – ABCjev tv dokumentarec (1, 2, 3, 4, 5)
2. Corn: Fueling the Fast Food Industry and Obesity
3. What To Eat (blog dr. Marion Nestle)
4. Infoporn: Ground Zero of the Obesity Epidemic? The Center of Your Grocery Store (Wired Magazine)