Hrana kot skušnjava
Pred dnevi so znanstveniki z Univerze v Herfordshiru objavili rezultate raziskave o zapadanju skušnjavam pri hrani. Ugotovili so, da popolna prepoved oziroma popolno izločenje določenega živila iz prehrane povzroči samo to, da ga bomo pojedli več, kot bi ga sicer.
Kako je to mogoče? V raziskavi so 134 študentov razdelili na dve skupini: prvim so rekli, naj čim manj mislijo na čokolado, drugim pa je bilo dovoljeno o čokoladi poljubno razmišljati in govoriti. Da bi prikrili resnično vprašanje raziskave, so študentom naročili, naj si potem zapisujejo, katero od dveh blagovnih znamk čokolade so pojedli in koliko. Študentje so zato mislili, da sodelujejo v tržni raziskavi, ne pa v raziskavi, ki naj bi ugotovila, kako samo-prepoved vpliva na obnašanje.
In izsledki: ženske, ki niso smele razmišljati o čokoladi, so v povprečju tedensko pojedle 8 čokolad, ženske iz druge skupine pa v povprečju samo 5. Pri moških je bilo ravno obratno: skupina, ki je lahko govorila o čokoladi, je v povprečju tudi pojedla več.
Ljudje jemo iz različnih razlogov: zaradi prehrane same, da bi pregnali lakoto, iz dolgčasa, zaradi družabnosti, užitka, navade, pa tudi zaradi tolažbe.
Ne glede na to, kaj je razlog, da se odločimo za spremembe v svojih prehranjevalnih navadah – morda želimo shujšati ali preprosto samo bolj zdravo živeti – se pogosto moramo odločiti, da nekaterih stvari, ki jih radi jemo, ne smemo več vključevati v svoj jedilnik, ker so očitno slaba prehranska izbira (premastne, presladke, brez ustreznih hranilnih vrednosti…).
Kaj torej storiti, če si neke hrane stalno želimo in nas v skušnjavo spravi vedno, ko se srečamo z njo oziroma jo že zavonjamo ali vidimo na sliki?
Popolna izločitev pregreh
Za nekatere med nami najbolje deluje izločenje hrane, ob kateri nam popustijo vse zavore. To so lahko sladkarije ali kaj “slanega”, kot na primer pizza ali burek. Vedno, ko se nam ponuja skušnjava, preprosto rečemo ne, saj vemo, da je lažje sploh ne začeti kot pa se ustaviti potem, ko so brbončice že dobile prvi zalogaj tega prijetnega dražljaja. Če veste, da vas po enem koščku čokolade šele zares zgrabi skušnjava za vrat, se pač ustavite že na začetku. Pomislite na agonijo, ki sledi potem, ko morate po enem koščku čokolado samo še gledati – ponavadi agonijo končate tako, da pojeste toliko svoje najljubše hrane, da vam je slabo.
Doma počistite vse sledi hrane, ki je za vas največja skušnjava – in je ne kupujte niti za “vsak slučaj”. Ne skrivajte je v klet ali na podstrešje: doma je preprosto ne imejte.
A kot smo videli iz prej navedene raziskave, za mnoge taka strategija popolne prepovedi ne deluje, saj prepoved uživanja v najljubši hrani sproži samo še večje skušnjave. V tem primeru moramo najti svojo obliko zmernosti.
Zmernost
Nekateri – in to so ponavadi ljudje, ki težav s skušnjavami pri hrani nikoli niso imeli – vam bodo svetovali zmernost. Problem pri zmernosti je v tem, da morate biti stalno na preži, da vam ne bi spodrsnilo. En dan morate paziti v službi, ko nekdo praznuje z omamno čokoladno torto, drugi dan vam prodajalka v trgovini priporoči res odlične čokoladne zavitke, pa morate spet pritisniti na zavoro…
To, da človek postane zmeren pri uživanju hrane, ki jo obožuje, ni enostavno: zahteva kar precej discipline in premisleka, ni pa nemogoča naloga. Ena od metod, ki za mnoge deluje, je to, da si napišete seznam vseh živil, ki vam omehčajo kolena:
- označite z A tista živila, ki jih imate sicer radi, vendar jih lahko z lahkoto uživate v omejenih količinah. Vključite jih redno v svoj jedilnik – a seveda v zelo omejenih količinah. Če imate na primer radi sir, si košček sira dodajte v malico ali ob kosilo.
- s črko B si označite tista živila, ki jih običajno ne morete nehati jesti potem, ko ste naredili prvi grižljaj. Skušajte najti alternative z manj kalorijami (in tako običajno tudi manj škodljivimi hranili): če imate radi čokolado, je odlična alternativa čokolada z zelo visokim deležem kakava, saj je nažiranje z njo zaradi njenega bogatega okusa težje od nažiranja z mlečno čokolado. Vsak dan ali vsak drugi dan si dovolite 5 do 10 gramov take čokolade.
- s C si označite tista živila, ki vas pahnejo v takojšnjo spozabo že, če samo pomislite nanje. Ta živila popolnoma izločite iz svojega jedilnika in okolja. V najslabšem primeru si določite en dan na mesec (ali še bolje en dan na dva meseca), ko si to živilo lahko privoščite.
Užitek ob zdravih in manj kaloričnih prigrizkih
Sicer ni nobenega dvoma, da so najslajše skušnjave tiste, ki vsebujejo največ sladkorja, slabih maščob in vsega ostalega, kar nam nikakor ne koristi, ni pa nobenega razloga, da ne bi počasi začeli verjeti, da lahko svoje hrepenenje po nečem sladkem utišamo tudi z obrokom, ki nas ne bo vrgel v inzulinsko komo. Sladic na podlagi polnovrednih žitaric, kosmičev in otrobov, z alternativnimi sladili in mlečnimi izdelki namesto masla, margarine in sladke smetane je ogromno – pravzaprav je njihovo število omejeno samo z domišljijo.
Uživajte počasi
V trenutkih, ko si dovolite grižljaj ali dva svoje priljubljene pregrehe, se ustavite. Uživajte počasi v vsakem grižljaju. Hitro in hlastno basanje s hrano, ki jo imate radi, nima smisla – končalo se bo tako, da vam bo od sitosti slabo, v resnici pa se sploh ne boste spomnili užitka, ki naj bi vam ga ta hrana nudila.
Preženite občutek krivde
Občutek krivde po tem, ko smo zapadli skušnjavi, je najslabše, kar si dovolimo. Če stalno premišljamo o tem, da nečesa ne smemo jesti, se nam to lahko maščuje – kot dokazujejo izsledki raziskave z začetka tega članka. Privoščite si: občasno, zmerno in brez občutka krivde.