Škotska z gorskim kolesom

Za letošnje popotovanje sem se odločil za Škotsko višavje, predvsem zaradi slikovite in divje narave ter posebnosti dežele, kot so: vreme, moški v krilih, destilarne viskija, komunikativnost domačinov in slovesa Škotske kot kolesarjem prijazne dežele.

Nekaj o Škotski

Obsega 79.000 km2, od tega je 186 otokov, razdeljenih na tri otočja: Hebridi, Orkney in Shetland. Na severu in zahodu Škotsko obdaja Atlantik, na vzhodu Severno morje, na jugu pa Anglija. Pokrajina ima 5 milijonov prebivalcev, od katerih je dobri dve tretjini protestantov. Imajo svoj parlament in univerzo. Glavno mesto je Edinburg, največje pa Glasgow.

Vreme

Škotska je znana po muhastem vremenu s hitrimi spremembami. Ujeti sončno obdobje je velika sreča. Zaradi vpliva Atlantika se vreme spreminja iz minute v minuto, od dežja, sonca, do megle in vetra. Dežuje na povsem drug način kot pri nas. Tu namreč iz oblakov prši "shower" v drobnih kapljicah, občasno pa dežuje "heavy rain" kot pri nas in takrat dež spremlja megla. Tu velja pregovor: če ti vreme ni všeč, počakaj tri minute – in to resnično drži. Ljudje so takega vremena vajeni in dež jih ne moti pri vsakdanjih opravilih. Tudi sam sem se kmalu navadil in deževje me ni motilo. Običajno so Škoti oblečeni v nepremočljive jakne s kapuco, medtem ko turista spoznaš po dežniku.

Najprimernejši čas potovanja sta meseca maj in junij, nato se že prične deževno obdobje. Temperatura v času mojega popotovanja je bila povprečno 14ºC, tako da sem uporabljal zimsko opremo. Povprečna temperatura pozimi je 3ºC, poleti pa 15ºC

Kolesarjem prijazna dežela

Na Škotskem imajo zelo razvejano kolesarsko mrežo (Nacional Cycle Network), za katero vzorno skrbijo. Poti so vzdrževane in označene s kovinskimi tablicami, tako da zemljevida skoraj ne potrebuješ. Dobro ga je imeti s seboj za primer megle in za odčitavanje razdalj. Zemljevid kolesarskih poti (NCN) je dovolj natančen ter plastificiran za uporabo v dežju. Kolesarske poti NCN so označene s številkami in speljane po starih vojaških poteh, zapuščenih železniških trasah in opuščenih cestah, kjer ni prometa. Večina kolesarskih poti je asfaltiranih, širokih približno en meter in opremljenih z označbami. Speljane so stran od prometnic, skozi manjša naselja in povezujejo slikovite predele Škotskega višavja.

Tudi na kolesarskih poteh velja levo-smerni promet, kar mi je na začetku povzročalo hude težave, saj sem se mnogokrat znašel na desni.

Vozniki motornih vozil bi lahko bili glede tolerantnosti do kolesarjev in drugih udeležencev v prometu vsem za vzor. Na ozkih cestah se obvezno ustavijo na izogibališču in dajo prednost kolesarju kljub temu, da je dovolj prostora za srečanje na cesti.

V nekaterih hostlih nudijo kolesarjem dodaten popust: to je skupna strategija, s katero želijo promovirati ekoturizem, na železnici pa ti nudijo celo pomoč v primeru okvare kolesa. Transport kolesa z vlakom moraš v naprej rezervirati.

Prijaznost domačinov

Prenočeval sem v hostlih ob poti, ki jih je veliko in za prenočevanje ni težav. Za kampiranje se nisem odločil predvsem zaradi vlažnega podnebja in premočenih tal ter morebitnega sušenja opreme. Cene prenočevanja v hostlih se gibljejo od 10 do 15 £, medtem ko je cena kampa 3 – 5 £. Hostli so lepo opremljeni in čisti, povsod omogočajo tudi kuhanje. Običajno so to predelana kmečka poslopja in so podobni našim kmečkim turizmom. Ponekod so v hostle predelani celo gradovi. Ker na poti ni bilo veliko kolesarjev in trekerjev, sem bil povečini v hostlih sam. Domačini se razveselijo vsakega popotnika, saj je to hribovje redko poseljeno in ob večerih te običajno povabijo k sebi na klepet ob kaminu. V Callandru sem bil prijetno presenečen, ko me je lastnica hostla, navdušena violinstka, povabila na vaški koncert starih škotskih skladb.

Škoti so zelo prijazni in hitro navežejo stik s tujcem. Uradni jezik je angleščina, toda v višavju in otokih govorijo higlandščino oz. gelščino – stari severnokeltski jezik, ki je za nas in za Angleže povsem nerazumljiv. Gelščina je živ jezik, ki ga Škoti negujejo in uporabljajo. Najdemo ga celo na napisih smernih tabel.

V ostalih predelih Škotske govorijo Lallans – anglosaksonski dialekt, ki je za nas težko razumljiv, toda z malo truda v angleščini se je možno vse dogovoriti.

Škoti so zelo ponosni na svojo zgodovino, ki jo je zaznamoval večni boj z Angleži, v katerem si Škoti nikoli niso dopustili nadeti jarma. Niti Rimljanom, ki so jih skušali okupirati še pred Angleži, ne. Svojo tradicijo negujejo in spoštujejo. Veliko mladih se še posebej ob svečanih dogodkih obleče v kilte. Vsak klan ima na kiltih svoj tartan – karo vzorec. Iz oblike vzorca razbereš, kateremu klanu pripada in iz katerega področja Škotske izhaja.

Zelo se trudijo za čisto in neokrnjeno naravo, kar jim na podeželju uspeva. Povsem druga slika je v mestih, kjer bo moralo ozaveščeno živeti še nekaj generacij, da bi se vrnili k čistemu in urejenemu okolju.

Hrana

Hrana in okusi so otoški, kar pa meni ni ustrezalo. Preveč je mastna oz. kalorična, premalo je zelenjave in sadja. To pa za dolgotrajne napore ni primerno, zato sem si moral v hostlu večkrat sam pripraviti obrok. Tudi tablete z dodatnimi vitamini pridejo prav. Kljub tolikim rekam in jezerom so ribe v restavracijah redko na jedilniku. Cena običajnega kosila v restavraciji znaša od 13 £ navzgor.

Tradicionalna škotska jed je haggis, ki je narejen iz ovčje drobovine, zmešane z ovsom in začimbami, ki ga skuhajo v ovčjem želodcu. Prav tako so znani škotski masleni keksi.

Tradicionalna pijača je škotski viski, ki vsebuje 40 – 50% alkohola in je narejen iz fermantiranega ječmenovega sladu. Viskiji se ločijo po okusu in moči, glede na področje pridelave. Pri prečenju gorovja Grampian sem spoznal, zakaj viskiju pravijo življenjska voda, saj pri mrazu, močnem vetru in naporu še kako pride prav.

Dnevni urnik

Vstajanje ob 7. uri, umivanje, priprava zajtrka in obvezna kava. Nato je sledilo "sedlanje" kolesa in pričetek kolesarjenja ob 8. uri. Vožnja z ogledi do 15.ure in iskanje prenočišča ter restavracije. Po kosilu umivanje in ogled lokalnih znamenitosti do 19. ure. Povratek v hostel in pregled kolesa ter pranje opreme. Planiranje poti za naslednji dan, druženje z lastnikom hostla ali prijatelji. Spanje ob 11. uri.

Oprema

Priporočljivo je imeti kakovostno in lahko dežno opremo, kajti v primeru premočenosti imaš majhne možnosti osušitve do naslednjega dne. Za dež sem si nabavil jakno in hlače iz Goretex PackLite-ja, ki se je pri kolesarjenju odlično obnesel. Poleg tega pa je komplet po teži izjemno lahek in zavzema malo prostora. Protektorje za čevlje sem imel iz neoprena, ki so me dobro zaščitili pred dežjem in mrazom. Pogrešal pa sem nepremočljive kolesarske rokavice, kajti običajne so se napile vlage in v njih je zeblo. Teža kompletne opreme s torbami ni presegla 11kg. Za to pot je primerno treking ali MTB kolo. Profil gum je lahko treking ali kompakten grob profil.

Priprave in plan ture

Doma sem se pripravljal in preskušal opremo v dežju. Namen "mokrih" priprav je bil, da se privadim vožnji z otovorjenim kolesom v dežju in da me dež psihično ne obremenjuje.

Pot, ki sem si jo začrtal, je potekala od juga Škotske preko višavja do Severnega morja, tam pa nazaj proti vzhodu, ob Loch Nessu do Atlantika. Opravil sem 520 km v 8 dneh. Škotsko višavje sem prečil po Nacional Cycle Network št. 7 od Glasgowa do Invernessa in nato po Great Glen Cycle Route od Invernessa do Fort Williama. Del poti GGCR ob Loch Nessu sem odpeljal "off route" in mi ni bilo žal, saj je bila pokrajina v tem predelu čudovita. Pot sem izbral po lastni presoji iz internetnih opisov. Zagotovo obstajajo še druge lepe poti, toda te naj ostanejo za prihodnjič.

Na poti si je vredno ogledati

Če boste šli na Škotsko (s kolesom ali brez), nikar ne spreglejte:

• destilarn – kjer ti nazorno prikažejo postopek izdelave viskija,
• gradov – večina gradov je spremenjenih v muzeje, tu si lahko ogledaš življenje klanov,
• muzejev na prostem – kjer si lahko ogledaš nekdanje življenje Škotov in izdelavo kiltov.

Plan ture

Svoje popotovanje in turo sem si začrtal takole: z Brnika z EasyJetom do Londona in nato do Glasgowa.
1.dan: Balloch
2.dan: Callander
3.dan: Aberfeldy
4.dan: Newtonmore
5.dan: prečenje gorovja Grampian do Carrbridgea
6.dan: Inverness
7.dan: ob Loch Nessu do Fort Augustusa
8.dan: ob Calledonijskem kanalu do Fort Williama
9.dan: z vlakom do Glasgowa
10.dan rezerva: ogled Glasgowa in pakiranje za domov
Z letalom od Glasgowa preko Londona na Brnik.

Posebnosti na poti

Moram priznati, da je bila pot kar naporna, predvsem zaradi napačnih višinskih diagramov, ki sem jih dobil na internetu, in zaradi slabe prehrane. Padca ni bilo, razen loma dveh špic in deformacije obroča. Špice sem zamenjal, obroč pa za silo scentriral, tako da sem lahko zaviral.

Zaključek

Ko se odpravljaš na Škotsko, bodi pripravljen na oblačne deževne dni. Sprejmi deželo takšno, kot je – z vsemi lepotami in slabostmi. To je dežela čudovitih jezer, rek, neokrnjene zelene narave, strmih neporaščenih hribov in prijaznih ljudi. Tu boš spoznal, da slabo vreme obstaja samo v naših glavah, zato: Enjoy your ride and stay safe!