Miti o multiplih orgazmih

K mitom se ljudje že od pradavnine radi zatekamo, predvsem zato, ker si z njimi pomagamo razložiti stvari in pojave, ki jih ne poznamo dovolj dobro ali ne vemo, kako delujejo, so se zgodili ipd. Ponavadi z miti opisujemo zgodovinske dogodke, ki vključujejo bogove, heroje in čudežne elemente. Večine mitov se ne da preveriti niti umestiti v točen zgodovinski čas. Še dandanes pa verjamemo v nekatere legende, ki se navezujejo na delovanje človekovega telesa in njegove spolnosti, čeprav za to nimamo nikakršnega razumnega razloga več.

Vendar problem z napačnimi prepričanji o spolnosti žal niso toliko povezani s tem, da ne bi zanje imeli razlogov, ampak s tem, da vanje nikoli sploh ne podvomimo, saj so tako "obče" veljavni, da bi bil dvom skorajda seksualna herezija. Načeloma tudi ni nič narobe, da verjamemo v seksualne bajke, če to ne vpliva na kakovost in obseg našega spolnega življenja: pri multiplih orgazmih na večino zahodnih moških, prek njih pa posredno tudi na večino žensk.

Prav zato je toliko pomembneje, da nekatere mite gladko sesujemo.

  1. mit: orgazem in ejakulacija sta eno in isto

    Ker smo tako ženske kot moški vzgojeni in obkroženi s tem mitom, je ta postal del spoznavnega kanona, o točnosti katerega seveda nikoli ne razmišljamo niti vanj ne dvomimo. Posledica tega je, da logično sklepamo, da lahko moški doživi več zaporednih orgazmov le tako, da nadzoruje izliv, in sicer nekaj trenutkov preden naj bi se ta zgodil.

    Tako strategijo ubira večina moških, saj se zaveda, da bo po ejakulaciji skoraj vedno (ali pa kar vedno) nastopila t.i. refraktorna doba, krajši čas erotične neobčutljivosti, ko so ravni spolne energije zelo nizke, odzivnost na dražljaje majhna, otežena, če ne celo nemogoča pa je tudi vnovična erekcija.

    V taki situaciji lahko pride do velikih psiholoških pritiskov – na oba partnerja, saj se moški utegne počutiti nesposobnega zadovoljiti svojo partnerico. Ženske se namreč pogosto pritožujejo, da se po svojem orgazmu moški obrne stran in zaspi, "potem, ko se je meni komaj začelo dogajati"…

  2. mit: moški po naravi ne morejo doživeti več orgazmov hkrati

    Drugi mit trdi, da smo ženske narejene tako, da lahko doživimo poljubno število orgazmov v zelo kratkem času, moški pa naj bi bili genetično narejeni tako, da tega ne morejo oziroma da so v najboljšem primeru zmožni doživeti le manjše število orgazmov v kratkem času. Drugače povedano: moški naj ne bi bili fiziološko sposobni večih orgazmov naenkrat, tako kot to lahko ženske.

    Seveda je ta zmota krepko povezana z mitom št. 1 – prepričani smo, da ni načina, da bi moški lahko doživel kaj seksualno intenzivnejšega kot občutke ob izlivu. Zato se večina moških z upanjem zazira predvsem v podaljševanje časa pred ejakulacijo, saj verjamejo, da je to edini način povečevanja njihovega užitka.

  3. mit: tako moški kot ženski orgazem zahteva le nekaj pretežno neprekinjenih dražljajev

    Da lahko do orgazma pridejo s ponavljanjem določenih dražljajev (gibov), so se moški prepričali na začetku svoje spolne poti – s samozadovoljevanjem. Kasneje v to, očitno empirično dejstvo, niso nikoli podvomili. Ko so temu pritrdile tudi ženske, in sicer s prepričanjem, da se morajo zato, da bi doživele EN orgazem (kaj šele kopico njih), nekaj časa neprekinjeno "truditi", je bil mit dokončno ustoličen.

  4. mit: erekcija je nujni pogoj za orgazem

    Četrti mit je povezan s prvim – če je ejakulacija isto kot orgazem, potem je za orgazem nujna erekcija, saj brez nje ne more biti izliva. Slednje je večinoma res (z izjemo določenih primerov prezgodnjega izliva, ko penis morda niti ni še v popolnoma erektiranem stanju), vendar pa logični sklep o doživljanju orgazma ne drži.

Seveda je mitov o orgazmih še precej, ampak bodi dovolj. Poglejmo zdaj, kakšna so resnična dejstva o navedenih zmotah.

[PAGEBREAK]

Dejstva o multiplih orgazmih

  1. dejstvo:

    Moški orgazem in izliv NISTA le različna vidika istega procesa. Gre za splošno sprejeto in prevečkrat ponovljeno zmoto:

    Skrivnost orgazma št. 1

    Orgazem in izliv sta dva različna odziva. Ni nujno, da se pojavita skupaj. Moški lahko doživi orgazem ali cel niz orgazmov, ne da bi doživel izliv ali imel erekcijo. Nasprotno prepričanje je zgolj posledica učenja v najstniških letih, ko z mehanizmom "vzrok-posledica" (erekcija-ejakulacija-orgazem) mladenič ugotavlja, kako doseči spolne vrhunce.

    Večina moških se tega nauči s samozadovoljevanjem, ki je za večino najstnikov (v različnih kulturah) nekaj, česar se sramujejo, jih spravlja v zagato in je zato hitra in hlastna neprekinjena stimulacija, ki redko pomeni visoko raven resničnega vzburjenja, razen seveda v omejenem območju genitalij.

    Ker moški posledično ne vedo, da bi morali vzburjenje razširiti na področje celega telesa, so njihovi klimaksi pogosto zgolj užitek najmanjšega reda. Nemalo je takih, ki so priznali, da so se na začetku spopadali z vprašanjem: "Je to to? To je vse, kar naj bi bil orgazem?" Nekateri pa začnejo spričo svojega relativno nezadovoljujočega orgazma gojiti zamero do žensk, ki "dobijo vse, kar hočejo"…

    Nezmožnost ločevanja vzburjenosti in izliva ter upad seksualnih moči po izlivu navaja moške k mišljenju, da je edini način, kako bi lahko bolj uživali, to, da bi uživali dlje – pred samim izlivom. Pogosta posledica takšnega prepričanja je lahko obup, frustracija in zavračanje žensk, ki z njimi nikoli niso (povsem) zadovoljene.

  2. dejstvo

    Čeprav obstaja kopica znanstvenih dokazov o dejanskih fizioloških omejitvah, ki jih moški imajo glede števila zaporednih izlivov (zaradi refraktorne dobe), ni niti enega samega dokaza, ki bi potrdil domnevo, da je moški orgazem nujno povezan z izlivom.

    Ko začnemo razmišljati o moškem orgazmu ločeno od ejakulacije, bomo ugotovili (in raziskave to tudi dokazujejo), da obstoječe znanje o razvoju živčnih poti pri še nerojenem otroku kaže na to, da imamo – v nevrološkem smislu – ženske in moški več skupnega, kot smo mislili.

    Prvi osem tednov otrokovega razvoja v maternici namreč nevroloških in spolnih razlik med vsemi zarodki ni: vsi človeški spolni organi se razvijejo iz istega zarodnega tkiva. Pri osmih tednih so praktično enaki – ne glede na kasnejši spol otroka – in se zdijo celo nekoliko bolj ženski. Na zunanji strani je velika žleza: ta se pri ženskah ne veča in pod sramnimi ustnicami postane klitoris, pri moških pa penis.

    Kljub temu, da smo priučeni, da do ženske ali moške vzburjenosti vodijo različni dražljaji, so fiziološke reakcije pri obeh spolih zelo podobne. Pri vzburjenju pride do lokalne sprostitve gladkega mišičnega tkiva in posledično večjega dotoka krvi v spolne organe. Posledica tega je navlaženje nožnice pri ženskah in pogosto, a ne vedno, erekcija pri moških. Pri obeh spolih se poveča občutljivost na dotik: dražljaji se prek živčevja prenesejo v možgane in nazaj, kjer se postopek ponovi v nekakšno zanko vzburjenosti. Na podlagi teh ugotovitev mnogi trdijo, da bi morali tako moški kot ženske imeti enako zmožnost doživljanja orgazmov – tudi multiplih.

    Kar bi se potemtakem morali naučiti, je uporaba prej omenjene zanke v smislu, da akumuliramo potencial, ki se kot drseči plaz povečuje na poti "periferno živčevje – možgani – periferno živčevje".

    Skrivnost orgazma št. 2

    Največje presenečenje, povezano z odkritjem o akumulaciji vzburjenja, je, da se tega naučimo z malo ali skoraj nič običajnega draženja.

  3. dejstvo

    Orgazem je zgolj posredna funkcija stimulacije (torej zavestnega početja), v večji meri oziroma primarno je orgazem posledica vzburjenja – torej samodejnega odziva na vzdraženost.

    Ko se tega zavemo, lahko začnemo ločevati med aktivnostmi, ki pri moških sprožijo refleks ejakulacije, in tistimi, ki bodo spolno vzburjenje spontano povzročale v valovih intenzivnega užitka (refleks multiplih orgazmov) tako pri moških kot tudi pri ženskah.

    Vzorci vedenj, ki vodijo k izlivu – dejanja, ki smo jih prevzeli iz lastnih mladostnih izkušenj:

    • večinoma neprekinjena in precej intenzivna stimulacija;
    • hitro in plitko dihanje;
    • pritisk v zgornjem delu prsnega koša;
    • krepitev intenzivnosti doživetja z več stimulacije;
    • pogosto vključevanje erotičnih fantazij, ki so običajno nujne, da pride do izliva;
    • prepričanje, da je erekcija nujni pogoj za orgazem;
    • zadrževanje dihanja tik pred nastopom refleksa izliva;
    • napetost v mišicah, predvsem v nogah.

    Načini vedenja, ki vodijo k multiplim orgazmom brez nadzora izliva:

     

    • skoraj brez stimulacije – samo toliko, da pride do minimalnega samodejnega odziva užitka ob dotiku ali ljubkovanju;
    • počasno dihanje s poudarkom na popolni sproščenosti;
    • akumulacija samodejnega odziva in doživljanje orgazma mimo samega izliva

     

  4. dejstvo

    Temeljna razlika med vzdraženostjo in vzburjenostjo je predvsem to, da je prvo stvar zavestnega dejanja, drugo pa samodejni odziv organizma na dražljaje. Če se naučimo slednjega, tako da smo odprti do spolnih dražljajev z vsem telesom, bomo naredili prvi korak proti multiplim orgazmom.