Razvoj tenziomiografije (TMG 2. del)

V prejšnjem članku sem govoril o nujnosti povratne informacije statusa mišic in o možnih načinih za takšne ali drugačne pristope doseganja le teh. Pri tem sem zgodbo zasnoval bolj iz vidika znanstvenih metod, ki sicer niso nujno take, in z rezultati, razumljivimi le peščici znanstvenikom. Le-ti, roko na srce, niso najbolj potrebni takšnih raziskav, je pa njihov doprinos k razumevanju rezultatov ključen za dejansko praktičnost in popularizacijo metode. Na koncu pregleda sem se ustavil pri domači metodi, imenovani tenziomiografija (TMG), ki je ugledala luč sveta prav pri nas, v Sloveniji.

Prva ideja in poskusi metode TMG so bili opravljeni v medicini in to predvsem na področju rehabilitacij živčno-mišičnih bolezni. Profesor dr. Vojko Valenčič je pri svojem raziskovalnem delu leta 1986 na Inštitutu za rehabilitacijo Republike Slovenije – SOČA ugotavljal kontraktilne lastnosti distrofično prizadetih sprednjih golenskih mišic. Pri tem si je pomagal z meritvami navora v gležnju in električno stimulacijo mišice, saj jo bolniki hoteno niso mogli aktivirati. Pri tem nikakor ni mogel izmeriti navora v gležnju v pričakovani smeri, ampak le v nasprotni. Zakaj? Odgovor je bil skrit v premajhni občutljivosti merilne metode pri sorazmerno majhni mišični kontrakciji, oziroma nadaljnji preveliki amplitudi električne stimulacije, ki je stimulirala že antagonistične – zadnje golenske mišice, ki so prispevale k navoru v nasprotni smeri. Vendar je njegova radovednost segala še dlje, saj je s prstom otipal šibke kontrakcije na trebuhu stimulirane mišice. Te premike je razložil z lateralnimi vibracijami in odebelitvijo trebuha mišice, ki je posledica njegovega skrajšanja. Pri tem se mu je porodila ideja, neodvisno od ostalih sorodnih metod, da z inženirskim pristopom izdela “umetni prst”, ki bo znal objektivizirati premikanje mišičnega trebuha.

V nadaljevanju razvoja merilne metode TMG se je ustanovila interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki je na osnovi vojaškega senzorja premikov sestavila prvo – pionirsko merilno napravo. Del tankovske namerilne naprave (Slika 1) je tako postal prvi elektromagnetni senzor dinamike odebelitve mišičnega trebuha. Bil je vojaško zelene barve, s koračnim elektromotorjem za nastavitev pravilnega začetnega pritiska na mišični trebuh in deloval ni nič kaj prijazno. Vsakega merjenca smo morali predhodno opozoriti na zvoke in izgled senzorja, da ni prehitro pobegnil z merilne mize. Ko govorim v prvi osebi množine, naj povem, da  se je ta senzor kar dobro ustalil v laboratoriju in je tako dočakal tudi mene, leta 1998. Še celo nadaljnje leto smo iskali primernejše orodje za to delo in našli digitalni senzor odmikov, ki ga izdeluje slovensko podjetje RLS. Za uporabo smo ga morali malce prilagoditi in že smo lahko okrog njega zgradili ostalo digitalno opremo, takratne najnovejše ponujene tehnologije.

Že leta 2000 smo s strani olimpijskega komiteja dobili možnost testiranja celotne olimpijske reprezentance za Sydney. Meritev se je udeležila večina športnikov, nekateri celo večkrat, in s tem se je začela graditi baza podatkov TMG, ki se je skrbno shranjevala v za to primerna orodja. Da bi ločili komercialne meritve športnikov od raziskovalnega okolja na Fakulteti za elektrotehniko, smo ustanovili podjetje TMG-BMC d.o.o., ki se samostojno ukvarja z meritvami in prodajo merilne opreme TMG. Obširna baza merjenih športov je s tem narasla na preko 35, v njej pa so shranjene meritve najboljših slovenskih in nekaj najbolj elitnih svetovnih športnikov, saj smo se z opremo velikokrat odpravili čez mejo ter celo čez oceane.

Inženirski pristop opravljanja meritev je dodal še nekaj zelo uporabnih potez. Avtomatska interpretacija rezultatov s pristopi umetne inteligence in odločitvenimi kriteriji je zelo pripomogla k lažjemu razumevanju rezultatov. V podjetju so zaposleni tudi vrhunski strokovnjaki s področja fizične priprave športnikov kot tudi s področja športne prehrane. Njihova znanja smo uporabili za definicijo potrebnih dodatnih elementov fizične priprave merjencev, da si z njimi pomagajo k še boljšim rezultatom oziroma hitrejši rehabilitaciji. Tako vsak merjenec dobi ob poročilu meritev tudi zgoščenko s kratkimi filmskimi posnetki vaj za izboljšanje njihovega mišičnega statusa.

Postavitev domače spletne strani je metodo TMG približala svetu (domala vse zunanje kontakte smo vzpostavili preko nje). Tako smo z mednarodnim sodelovanjem pridobili velike reference, na primer Angleški inštitut za šport (UK Sports) in Olimpijski komite ZDA (USOC). Podjetje še vedno deluje v raziskovalni dejavnosti, saj se vključuje v projekte in programe slovenskih ter EU razpisov.

V tem delu nadaljevanja zgodbe o metodi TMG, sem vam želel približati idejno ozadje kot tudi tehnološki razvoj merilne opreme. Pri tem se moramo zavedati njene edinstvenosti in s tem preskusne stopnje, ki jo mora vsaka nova metodologija prestati, če hoče postati široko uporabljana in sprejemljiva. Z znanstvenimi pristopi je metoda bila – in še bo – ovrednotena z že uveljavljenimi metodami. Eksperimentalno in teoretično je bilo ugotovljeno, da njen pristop omogoča dostop do novih, zelo pomembnih parametrov mišičnega krčenja. Roko na srce, ti parametri niso čisto novi, so pa bili prvič izmerjeni neinvazivno na človeku. Več o tem prihodnjič.

Pokomentiraj

Your email address will not be published. Required fields are marked (required):

Na vrh