Miti o fitnesu (MOF 1. del)

Za prvi članek v seriji se mi zdi primerno, da najprej definiramo besedo, ki je postala v razvitem svetu že pred 30 leti, pri nas pa malo kasneje, tako zelo popularna in uporabljana. Če na cesti vprašamo 100 naključno izbranih posameznikov, kaj jim beseda fitnes pomeni, bomo verjetno dobili 100 bolj ali manj različnih odgovorov. Fitnes je namreč postala komercialno precej uporabljana beseda, ki je nihče ne zna natančno definirati, vse več (bolje informiranih) posameznikov pa to besedo razume kot nekaj pozitivnega. Med tistimi 100 odgovori bi bila rdeča nit verjetno vadba v prostoru, ki je opremljen z utežmi in napravami oziroma kar prostor sam.

Kako naj torej definiramo to besedo? Slovenski iskalniki ob vpisu besede fitnes na prvih straneh zadetkov postrežejo predvsem s komercialnimi spletnimi stranmi, na tak ali drugačen način povezanimi z dejavnostjo telesne vadbe, prehrane, prehranskih dodatkov ipd. Dejansko definicijo besede fitnes v angleškem jeziku pa lahko najdemo npr. na strani www.thefreedictionary.com.

Fitness:

1. The state or condition of being fit; suitability or appropriateness.
2. Good health or physical condition, especially as the result of exercise and proper nutrition.
3. Biology The extent to which an organism is adapted to or able to produce offspring in a particular environment.

Tretja definicija je biološka in neprimerna za aplikacijo v tem članku, prvi dve pa sta uporabni. Fitnes je torej stanje posameznika, ki je fit, v formi, ali pa stanje dobrega zdravja in počutja, ki je običajno rezultat telesne vadbe in pravilne prehrane.

Nobena od teh dveh razlag torej ne govori niti o načinu, niti o prostoru vadbe, pač pa v kontekstu fitnesa omenja celo ustrezno prehrano. Iz obeh definicij torej lahko zaključimo, da beseda fitnes:

1. ne označuje vadbe v zaprtem prostoru,
2. ne označuje prostora za vadbo z utežmi in na napravah (V slovenščini je beseda fitnes najpogosteje kar sinonim za prostor z utežmi in napravami za vadbo. V angleščini se za to uporablja beseda gym oz. telovadnica.),
3. ne označuje tipa vadbe  (npr. uteži ali naprave),
4. ne določa pogostosti vadbe,
5. ne označuje točno določenega programa vadbe,
6. ne označuje točno določenega programa prehrane.

Zgoraj našteto so namreč asociacije na to besedo, ki jih najpogosteje srečujemo na raznih forumih, v oglasih in debatah ob kavi. Mimogrede, Slovar slovenskega knjižnega jezika besede fitnes sploh ne omenja.

Fitnes je torej najlažje opisati kot stanje telesa, ki je posledica načina življenja. Od tod sledijo zaključki, kdo je fit in kdo ni. Načini, kako priti do stanja, ki se mu reče biti fit, pa so (kot je razvidno iz definicije besede), nedoločeni. Nedoločeni zato, ker je možno do tega stanja priti na več različnih načinov, v vsakem primeru pa je to stanje nekaj, k čemur bi moral stremeti sleherni posameznik.

Fitnes torej pomeni zdravje, dobro počutje in telesno pripravljenost, ki nam koristi v vsakodnevnem življenju, poveča produktivnost na delovnem mestu, izboljša kakovost in tudi trajanje življenja. Do tega stanja lahko pridemo z različnimi aktivnostmi, med najpomembnejše pa spadata redna telesna aktivnost in primerna prehrana.

Fitnes v smislu telesne aktivnosti zajema zelo širok spekter različnih načinov vadbe (hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, športne igre, vaje za moč in stabilizacijo sklepov…) in samo kot enega od možnih načinov tudi vaje z utežmi in drugimi napravami (običajno v centrih za fitnes).

Morda se je negativen prizvok besede fitnes, ki velja pri nekaterih, razvil ravno iz mita, da je fitnes nekaj, s čimer se ukvarjajo posamezniki, ki želijo imeti večje mišice in zato vsak dan v zaprtih prostorih trenirajo z utežmi. To je približno taka neumnost, kot mit, da se morajo športniki pri športih hitrosti, moči in eksplozivnosti, fitnesa izogibati, ker bodo sicer postali počasnejši?! Beseda fitnes v kontekstu športnega treninga pomeni telesno pripravo športnika z namenom, da doseže čim boljši športni rezultat. Načini fitnes vadbe za dosego tega cilja pa se razlikujejo ravno tako, kot se med seboj razlikujejo posamezne športne panoge. In v svetu vrhunskega športa je fitnes v zadnjih letih postal nekaj, brez česar si vrhunskega športa sploh ne moremo predstavljati.

Namen tega članka, ki je prvi v seriji prispevkov na temo mitov, ki veljajo na področju fitnesa, je poziv k odprtosti in uporabi zdravega razuma, ko govorimo, beremo in poslušamo o temah, ki jih povezuje beseda fitnes. Kako boste torej v prihodnje odgovorili na vprašanje, ali se ukvarjate s fitnesom?

Natan Hojč ima licenco ISSA Specialist in Performance Nutrition
www.the-nutrition.eu