hipotenzija

Hipotenzija – nizek krvni tlak

Krvni tlak označuje silo, s katero kri pritiska na stene krvnih žil. Pretok krvi skozi sistemski obtok poganja razlika med tlakom v aorti in tlakom v desnem srčnem preddvoru – atriju. Pri mladem, zdravem človeku je med mirovanjem vrednost sistoličnega tlaka (iztis krvi iz srca) približno 120 mm Hg, vrednost diastoličnega tlaka (sprostitev srca) pa približno 80 mm Hg. Če sta ti dve vrednosti bistveno nižji, govorimo o znižanem in nizkem krvnem tlaku oz. hipotenziji.

Uravnavanje krvnega tlaka

Uravnavanje krvnega tlaka (in količine krvi) zagotavlja, da organi v vsakem trenutku dobijo optimalno količino krvi. Krvni tlak uravnavajo različni mehanizmi, ki se razlikujejo v hitrosti aktivacije in posledične spremembe tlaka. Tako lahko uravnavanje razdelimo na kratkoročno (znotraj nekaj sekund ali minut), srednjeročno (nekaj minut ali ur) in dolgoročno (za več glej članek Uravnavanje krvnega tlaka ).

Kaj je hipotenzija?

Arterijsko hipotenzijo opredelimo kot znižanje sistemskega arterijskega tlaka pod 90/60 mm Hg. Te vrednosti niso vedno bolezenske, ker obstajajo ljudje s konstantno nizkim arterijskim tlakom brez vsakršnih bolezenskih znakov. Hipotenzija brez prisotnosti druge bolezni je lahko ugodna, saj je srce manj obremenjeno.

Bolezensko stanje nastopi takrat, ko je sistemski arterijski tlak znižan do te mere, da je zmanjšan pretok krvi skozi vitalne organe.

Zaradi znižanega krvnega tlaka se vklopijo kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni mehanizmi uravnavanja. Zelo pomembna je arteriolokonstrikcija, ker ni v vseh organih enakomerna. Pretok se zmanjša skozi organe, kjer je močna arteriolokonstikcija (koža, mišice, prebavila, ledvice) in poveča skozi organe, kjer je ni (srce, možgane).

Vrste hipotenzije

  • Primarna: ni posledica neke določene bolezni, ampak je konstitucijska (ti ljudje imajo stalno nizek tlak).
  • Sekundarna: je posledica bolezni srčnožilnega sistema, endokrinih žlez, živčevja, infekcijskih bolezni ali diabetesa.
  • Akutna: ortostatska hipotenzija, vazovagalna sinkopa (pri pacientih pri katerih se simptomi in nizek tlak pojavijo le v stoječem položaju).
  • Kronična: posledica različnih bolezni, npr. srčnega popuščanja.

Znaki in simptomi

  • Omotica (zaradi zmanjšanega pretoka krvi skozi možgane),
  • motnje koncentracije,
  • žeja,
  • utrujenost,
  • temnenje pred očmi (zaradi zmanjšanega pretoka krvi skozi možgane),
  • hladna, vlažna, bleda koža (aktivacija simpatičnega živčevja),
  • pospešen srčni utrip (aktivacija simpatičnega živčevja),
  • zmanjšano izločanje seča (zaradi zmanjšanega pretoka krvi skozi ledvice),
  • izguba zavesti.

Primeri hipotenzivnih stanj

ORTOSTATSKA HIPOTENZIJA: se pojavi, ko človek iz ležečega položaja vstane in pri tem krvni tlak nenadoma pade za vsaj 20 mmHg. Zaradi gravitacijske sile in podajnosti ven zastane kri v žilah, ki so pod nivojem srca. Posledično se zmanjša venski priliv, neposredno pa padeta minutni volumen srca in arterijski krvni tlak. Zvišan hidrostatski tlak v venah pod nivojem srca povzroči zvečano prehajanje tekočine skozi kapilarne stene v intersticij.

Pojavi se pri hipovolemiji in okvarjenih kompenzacijskih mehanizmih. Najpogostejši vzroki za okvare kompenzacijskih mehanizmov so:

  • dolgotrajno ležanje zaradi bolezni oslabi delovanje baroreceptorskega refleksa,
  • okvara vegetativnega živčevja (simpatikusa),
  • inhibicija sipatičnega živčevja z zdravili, ki zavirajo ganglijski prenos, sproščajo noradrenalin iz živčnih končičev ali blokirajo  alfa adrenergične receptorje.

POSTPRANDIALNA HIPOTENZIJA: je hipotenzija, ki se pojavi 30 do 75 minut po zaužitju obroka hrane. Po hranjenju se poveča pretok krvi skozi črevesje, zaradi ohranjanja normalnega pretoka krvi skozi vitalne organe (npr. možgani) pa mora hkrati priti tudi do krčenja perifernega žilja in povečanja minutnega volumna srca. Če ne pride do krčenja žilja in povečanja MVS, se pojavijo simptomi nizkega krvnega tlaka.

SRČNI PROBLEMI: brahikardija, problemi s srčnimi zaklopkami in srčni infarkt. V teh primerih srce ni zmožno črpati dovolj krvi za telesne potrebe.

VAZOVAGALNA (nevrokardiogena, vasodepresorska) SINKOPA: je kratkotrajna izguba zavesti zaradi premajhne količine kisika v možganih in je neodvisna od položaja telesa. Pojavi se lahko zaradi močnega čustvenega doživljanja, hude bolečine, dolgotrajnega kašlja, napenjanja pri odvajanju blata ali uriniranju. Vzroka za nastanek vazovagalne sinkope sta preobčutljivost živčnih končičev vagalnih mehanoreceptorjev v ventrikularni steni na mehanične in kemične dražljaje in cenralna inhibicija simpatičnih nevronov.

ARTERIOVENSKA FISTULA: predstavlja direktno, nizko-uporno, patološko povezavo med arterijo in veno. Lahko je prirojena ali posledica celjenja poškodovane vene in arterije.
Odprtje fistule predstavlja manjši upor proti pretoku krvi, kot je upor skozi sistemsko cirkulacijo, zato večina MVS steče skozi fistulo. Ker je A-V fistula vezana vzporedno, se zmanjša celoten sistemski upor in posledično pade tudi arterijski tlak.

ZDRAVILA: diuretiki, zdravila za preprečevanje hipertenzije, sildenafil (viagra).

ENDOKRINI PROBLEMI: hipotiroidizem, Addisonova bolezen,  hipoglikemija.

DEHIDRACIJA (hipovolemični šok): lahko nastane zaradi vročine, bruhanja, močne driske, prevelike doze diuretikov ali zelo dolgotrajne telesne aktivnosti brez nadomeščanja tekočin.

IZGUBA KRVI: zmanjšan volumen krvi povzroči padec krvnega tlaka.

SEPTIČNI IN ANAFILAKTIČNI ŠOK: povzročita padec krvnega tlaka.

PRIMANJKOVANJE VITAMINA B12 IN FOLNE KISLINE povzroča anemijo, ki lahko kasneje povzroči nizek krvni tlak.

Zdravljenje hipotenzije

Kronična arterijska hipotenzija je slabo raziskana. Njeni mehanizmi niso povsem pojasnjeni, zdravljenje pa je pogosto neuspešno ali pa brez izboljšanj. Klub temu pa je potrebno pacienta pregledati, da se lahko izključijo kakšni organski vzroki

Primarna hipotenzija, ki nima posebnih simptomov, se običajno ne zdravi oz. ne potrebuje terapije. V simptomatskih primerih  pa praviloma terapija temelji na zdravljenju vzrokov, ki privedejo do hipotenzije, kot je dehidracija, srčna odpoved, diabetes in  hipotiroidizem. Predvsem poskušamo vplivati na povečanje venskega priliva s preprečevanjem dehidracije, povečanjem volumna zunajcelične tekočine  in preprečevanjem zastajanja krvi v udih.

Najpogosteje se uporablja zdravljenje, ki temelji na nefarmakoloških ukrepih. Človek mora ponavadi prilagoditi način življenja:

  • redna telesna aktivnost,
  • manjši in pogosti obroki z manjšo vsebnostjo ogljikovih hidratov,
  • dodajanje soli v prehrano,
  • povečan vnos vode v telo poveča volumen medcelične tekočine; pri tem je treba opozoriti, da lahko pretiravanje s pitjem stanje še poslabša,
  • pitje kave ali pravega čaja zaradi vsebnosti kofeina lahko začasno dvigne krvni tlak (3 do 14 mmHg),
  • dovolj počitka  (priporočeno je počivanje z zvišanim zglavjem),
  • počasno vstajanje  iz ležečih položajev,
  • omejitev uživanja alkohola, saj ta povzroča dehidracijo – odstranjevanje vode iz zunajcelične tekočine  in  posledično nizek krvni tlak,
  • kompresija ven na goleni s kompresijskimi nogavicami,
  • izogibanje dolgotrajnemu stanju, ki povzroča zadrževanje krvi v spodnjih okončinah,
  • izogibanje vročim prostorom ali delu na soncu, saj vazodilatacija (razširitev žil) povzroča znižanje krvnega tlaka.

Dober vpliv na ortostatsko hipotenzijo imajo določeni mineralokortikoidi, saj z zadrževanjem vode in soli vplivajo na povečanje volumna krvne plazme, s tem se izboljša diastolično polnjenje srca in minutni volumen srca, posledica pa je dvig arterijskega tlaka. Prav tako pa povečuje tudi občutljivost arteriol na noradrenalin (povzroča krčenje žil).

Vazopresin, znan tudi kot antidiuretični hormon, se prav tako uporablja za zdravljenje hipotenzije.

Treba je upoštevati, da farmakološko zdravljenje lahko pusti posledice na drugih organskih sistemih. Pride lahko do srčne dekompenzacije in arterijske hipertenzije, včasih pa celo do hipokalemije, perifernih miopatij, hiperglikemij in povečane nagnjenosti k infekcijam.

Članek je dopolnjen povzetek seminarske naloge Arterijska hipertenzija in hipotenzija (glej spodaj). Avtorske pravice pripadajo avtorjem seminarske naloge in Cenim.se.

Literatura

  1. Tjaša Kljajič, Urška Kocbek, Maša Krajnc, Katja Matko, Mojca Mir, Maja Prašnički Arterijska hipertenzija in hipotenzija, seminarska naloga. Vodja: asist. dr. Marko Jevšek, dr. med., univ. dipl. biol, Medicinska fakulteta Maribor. Maribor
  2. Bresjanec M., Rupnik M.: Patofiziologija s temelji fiziologije, tretja popravljena in dopolnjena izdaja, 2002
  3. Bullock et.al: Physiology, 3rd edition; Williams & Wilkins; USA; 1995

Pokomentiraj

Your email address will not be published. Required fields are marked (required):

Na vrh