Debelost zaradi pomanjkanja spanja

Dandanes v povprečju spimo manj, kot smo spali še pred nekaj desetletji, hkrati pa se (kakor v večini razvitih držav tudi pri nas) veča indeks telesne mase prebivalstva. Sta ta dva pojava med sabo povezana? Je res možno, da se redimo tudi zato, ker premalo spimo?

Debelost v razvitih državah hitro postaja eden od najpogostejših vzrokov smrti – večinoma seveda posredno: z debelostjo se namreč poveča tveganje za nastanek sladkorne bolezni in srčno-žilnih obolenj. Težava z bojem proti debelosti je ta, da zaradi kompleksnega prepleta vzrokov, ki do debelosti vodijo, ne obstaja nikakršno čudežno zdravilo, s katerim bi to nadlogo odpravili.

Mnogi so prepričani, da na to, kdaj in koliko smo lačni, kaj jemo in v kolikšni meri potrošimo energijo, vplivajo tudi naše spalne navade (več o pomenu spanja v članku Spanje). Nesporno dejstvo je, da danes spimo bistveno manj, kot smo spali včasih. Pritiski na naš osebni čas in njegovo razporejanje so hudi: večinoma delamo dlje, kot smo delali, več časa namenjamo sebi, družini, narašča količina časa, ki ga preživimo pred televizijo ali pred računalnikom. Vse to vpliva na količino časa, ki ga lahko prespimo. Nekatere raziskave kažejo, da se je v razvitih deželah povprečna dolžina spanca v zadnjih 50 letih skrajšala za celi dve uri na noč!

Na to temo je bilo opravljenih več raziskav – tako med odraslimi kakor tudi med mladostniki in otroki, tako v Ameriki kot tudi v Evropi in na Japonskem. V vseh raziskavah se je pokazalo, da obstaja pozitivna povezava med pomanjkanjem spanja in debelostjo.

Raziskovalci z univerze Laval v Quebecu so preučevali spalne navade 422 otrok (211 fantov in 211 deklic) povprečne starosti 6 let in pol. Izmerili so njihovo višino, težo in obseg pasu, podatke o spalnih navadah pa so dobili prek pogovorov s starši. Ugotovitve so bile nedvoumne: predebel je bil 1 od 5 fantov in 1 od 4 deklic. Pri otrocih, ki so v povprečju spali od 10,5 do 11,5 ur dnevno, je bila verjetnost, da bodo predebeli, 40% večja kot pri otrocih, ki so spali od 12 do 13 ur dnevno.

Do podobnih ugotovitev so prišli v več raziskavah pri odraslih. V okviru dolgoletne kontinuirane raziskave o zdravju in prehrani Američanov (National Health and Nutrition Examination Survey) so na primer prišli do naslednjih ugotovitev:

  • pri ljudeh, ki spijo manj kot sedem ur dnevno, se je izkazalo, da je verjetnost, da bodo predebeli že na samem začetku raziskave, večja kot pri tistih, ki spijo več;
  • pri ljudeh, ki spijo 5 ur dnevno, je bila verjetnost debelosti 73% večja kot pri tistih, ki so spali od 7 do 9 ur. Pri tistih, ki spijo 6 ur, je bila ta verjetnost 27% večja.

Zakaj pomanjkanje spanja povečuje možnosti za debelost?

Dandanes povezava med pomanjkanjem spanja in debelostjo ni več popolna uganka. Znano je, da pomanjkanje spanja vpliva na izločanje dveh pomembnih, hormonov, ki uravnavata apetit: leptina in ghrelina.

Leptin izločajo maščobne celice, s čimer sporočajo o stanju v maščobnih zalogah. Leptin zmanjšuje apetit in stimulira metabolizem. Ghrelin, ki ga izločajo specializirane celice želodčne sluznice, pa – nasprotno – povečuje apetit. Nizka raven leptina in visoka raven ghrelina pomeni, da telo potrebuje energijo, torej se sproži signal za lakoto.

Točno to se zgodi ob pomanjkanju spanja: izločanje leptina se zniža, izločanje ghrelina pa poveča, rezultat je:

  • povečan apetit (zaradi prenizke ravni leptina in zaradi previsoke ravni ghrelina) in
  • upočasnjena presnova (metabolizem) (zaradi nizke ravni leptina).

Ob dejstvu, da živimo v družbi, kjer je (energijsko bogata) hrana večini na dosegu roke, to pomeni samo večjo porabo hrane – ne nujno zaradi dejanskih energijskih potreb.

Neprespani več jemo:

  • ker nam telo z vsemi signali dopoveduje, da smo lačni;
  • ker smo izmučeni in se nam zdi, da bi potrebovali več energije (v resnici bi potrebovali več počitka!);
  • ker smo zaradi neprespanosti lahko čustveno izpraznjeni in v hrani iščemo uteho…

Ena od razlag, zakaj se to zgodi, je ta, da gre za evolucijsko prilagoditev: človek se je privadil shranjevati energijo v maščobne zaloge poleti, ko so noči kratke in ko je na voljo veliko hrane, zato da bi pozimi, ko so noči dolge, hrane pa ni v izobilju, lahko preživel tudi od lastnih (maščobnih) energijskih zalog.

Koliko bi morali spati?

Kljub temu, da se izsledki številnih raziskav o povezavi med pomanjkanjem spanja in debelostjo ujemajo, pa znanstvenega dokaza o tem, koliko spanja bi si človek moral privoščiti, da bi se izognil nevarnostim pomanjkanja spanja, ni.

A iz ugotovitev posameznih raziskav lahko sklepamo, da bi človek v povprečju moral spati vsaj 8 ur dnevno. Vse, kar je manj kot 7 ur spanja dnevno, je resno igračkanje s fizičnim in duševnim zdravjem. Pomanjkanje spanja je lahko vzrok za številne nevšečnosti, kot so težave s spominom in koncentracijo, kronične bolečine, oslabljeni refleksi, težave pri obvladovanju čustev, razdražljivost, oslabljen imunski sistem, lahko pa nas vodi tudi v debelost.

Seveda obstajajo ljudje, ki spijo malo, a hkrati nimajo nikakršnih težav z debelostjo. Ponavadi so to precej hiperaktivni ljudje, ki zaradi majhnega števila prespanih ur v resnici sploh ne trpijo, ampak v tistih nekaj urah, kolikor spanja potrebujejo, odspijo svoje. Velika večina med nami pa bi morala kdaj narediti kaj več zase: spoznati, da spanje ni zapravljanje časa in ga podaljšati vsaj za kako uro. Vsaka dodatna ura spanja šteje!