bruhanje

Bruhanje (MP 4.del)

V prejšnjih člankih o motnjah prebave smo pisali o driski, vetrovih in zaprtju, tokrat pa je na vrsti nekaj informacij o bruhanju.

Bruhanje je hitra refleksna retrogradna izpraznitev želodčne vsebine skozi usta. Z bruhanjem se organizem lahko znebi škodljivih in strupenih snovi, ki so vstopile v telo, vendar se bolj pogosto pojavlja kot nespecifičen znak različnih bolezenskih stanj, kot so infekcije, zastrupitev s hrano, vnetje slepiča, migrena ipd. Včasih je lahko znak resnih bolezni: kap, tumorji, jetrne ali ledvične motnje delovanja.

Spremljajoči znaki bruhanja

  • Pred bruhanjem se običajno pojavi občutek slabosti, ki je povezan z znižano motorično aktivnostjo želodca, povišanim tlakom v dvanajstniku in refluksom vsebine dvanajstnika v želodec (antiperistaltika).
  • Vzdigovanje se prav tako pojavlja pred bruhanjem in ga omogočita skrčenje oz. spust trebušne prepone, kar zniža pritisk v mediastinumu (prostor v prsni votlini med pljuči, tudi medplučje), in skrčenje trebušnih mišic, kar poviša pritisk v trebušni votlini. Kardija želodca (ločnica med požiralnikom in želodcem) se premakne v smeri nižjega pritiska, torej v mediastinum, to pa omogoči refluks želodčne vsebine.
  • Potenje, razširjene zenice, bledica, slinjenje (zaradi aktivacije simpatika in parasimpatika).

Uravnavanje refleksa bruhanja

Center za bruhanje

Bruhanje uravnava t.i. center za bruhanje, ki se nahaja v podaljšani hrbtenjači (dorzolateralni predel retikularne formacije). Vzdraži se preko dražljajev iz aferentnih živčnih vlaken (glej spodaj), lahko pa nanj neposredno delujeta hipoksija (nezadosten dotok kisika pri npr. višinski bolezni) in dvig tlaka v lobanji (tumorji, krvavitve, meningitis).

Center se vzdraži tudi zaradi sevanja, psihogenih vzrokov, toksinov, drog, uremije ter ob nosečnost (jutranje slabosti).

Aferentna pot

Aferentna pot je pot oz. prenašanje živčnih impulzov po živčnih vlaknih iz različnih perifernih receptorjev v telesu proti centralnemu živčnemu sistemu.

1. Refleks za bruhanje se lahko sproži zaradi patoloških procesov v prsni in trebušni votlini (impulzi se do centra za bruhanje prenašajo po vagalnem živcu):

  • aferentni dotok iz srca pri srčni ishemiji;
  • raztegnitev želodčne stene in poškodbe želodčne sluznice (alkohol, toksini);
  • zakasnitev želodčnega praznjenja kot posledica težko prebavljive hrane ali obstrukcije prebavne poti (tumor, stenoza, atrezija, ileus);
  • raztegnitev in vnetje potrebušnice, žolčevodov, trebušne slinavke, črevesa.

2. Centralno vzdraženje kemoreceptorske prožilne cone, ki se nahaja v neposredni bližini centra za bruhanje in se vzdraži pod vplivom zdravil in strupov (digitalis, nikotin, stafilokokni enterotoksin), apomorfina (dopaminski agonist, terapevtski emetik) ter ob določenih bolezenskih stanjih: diabetična ketoacidoza, uremija.

Kemoreceptorska prožilna cona ima tudi receptorje za nevrotransmiterje (adrenalin, serotonin, GABA, substanca P).

3. Impulzi iz višjih središč centralnega živčnega sistema:

  • hitro spreminjanje smeri gibanja (morska bolezen) ali bolezni notranjega ušesa, kar vzdraži vestibularni organ;
  • preko neokorteksa (limbičnega sistema), ki se vzdraži z vidnimi dražljaji, vonjavami (neprijetne zaznave; če npr. nekdo vidi drugega, ki bruha, lahko to sproži refleks bruhanja).

Eferentna pot

Eferentna pot je pot oz. prenašanje živčnih impulzov (v tem primeru govorimo o t.i. motoričnih impulzih) po živčnih vlaknih iz centralnega živčnega sistema efektorjev (npr. mišice in žleze z notranjim izločanjem).

Motorični impulzi, ki sprožijo bruhanje, se iz centra za bruhanje prenesejo preko 5., 7., 9., 10. in 12. možganskega živca do zgornjega dela prebavil, preko hrbtenjačnih živcev pa do trebušne prepone in trebušnih mišic.

Mehanika bruhanja

Nekaj minut pred bruhanjem se pojavi antiperistaltika (potiskanje vsebine prebavnega trakta v obratni smeri), ki predstavlja dejanski uvod v bruhanje. Ob tem se potisne velik delež črevesne vsebine nazaj skozi dvanajstnik in želodec, kar povzroči prekomerno raztegnitev teh delov prebavil. Ta raztegnitev deluje kot dodaten dražljaj za pospešitev bruhanja. Ko to nastopi, ga spremlja močno intrinzično krčenje dvanajstnika in želodca ter delna sprostitev želodčno-požiralnične ožine, kar omogoči želodčni vsebini retrogradni premik v požiralnik.

Začetnemu globokemu vdihu sledi skrčenje prepone in trebušnih mišic, zaradi česar se v trebušni votlini poviša pritisk. Skrčenje pilorusa (del želodca, ki se navezuje na tanko črevo) onemogoči premik želodčne vsebine naprej v tanko črevo. Kardija se premakne v mediastinum, kjer je pritisk nižji, in želodčna vsebina se premakne v požiralnik.

Zaščitni mehanizmi:

  • zaprtje glotisa (najožji del grla v višini glasilk in špranje med njima), ki prepreči vdih izbruhane vsebine;
  • pomik mehkega neba proti nazofarinksu (zadnji del grla) in zaprtje posteriornih nosnic, kar prepreči dihanje.

Možne posledice kroničnega bruhanja

Dolgotrajno, kronično bruhanje lahko vodi v:

  • dehidracijo in hipovolemijo zaradi izgube tekočine;
  • metabolno alkalozo zaradi izgube kisline v želodčnem soku in posledično kopičenja bikarbonata, ki se ne porablja za nevtralizacijo;
  • hipokaliemijo kot posledica izgube kalija pri bruhanju in zvišanega izločanja kalija z urinom zaradi stimulacije aldosterona ob hipovolemiji preko sistema renin – angiotenzin – aldosteron;
  • hiponatriemijo (izguba z želodčnim sokom + zaradi metabolne alkaloze se poveča izločanje natrijevega bikarbonata (NaHCO3) z urinom + hipovolemija -> ADH (antidiuretični hormon) -> padec koncentracije natrija v plazmi) in hipokloremijo (izguba z želodčnim sokom);
  • slaba prehranjenost kot posledica zmanjšanega privzema hranil;
  • poškodbe (želodčna ruptura, razpoke v požiralniku, poškodbe zobovja (zaradi kisline), vnetje ustne sluznice, pljučnica (če pride do aspiracije želodčne vsebine)).

Vzroki za bruhanje

Bruhanje samo po sebi ni bolezen, je pa simptom številnih bolezenskih stanj:

  • bolezni in motnje v prebavnem traktu: zastrupitve s hrano, vnetne spremembe na različnih delih prebavil (želodec, trebušna slinavka, slepič, jetra itd.), ileus(zapora tankega ali debelega črevesa), prenajedanje, razne alergije na hrano, stenoza pilorusa (zožanje zadnjega dela želodca; predvsem pri dojenčkih v prvih mesecih po porodu);
  • bolezni in motnje živčnega sistema: potovalna in morska bolezen, Méniere-ova bolezen, migrena, možganski tumorji, pretres možganov, možganske krvavitve, meningitis;
  • nosečnost;
  • droge, strupi, zdravila: alkohol, opioidi, kemoterapevtiki, razne psihoaktivne substance, digitalis, nikotin, dopaminski agonisti, terapevtski emetiki
  • psihosomatske bolezni in motnje (bulimija, stres, strah, ekstremna bolečina ipd.);
  • presnovne bolezni in motnje: hipo in hiperglikemija, ledvična insuficienca, uremija, hiperkalcemija.

Kdaj do zdravnika

Otrok, mlajši od 6 let, mora k zdravniku kadar:

  • bruhanje traja že več ur,
  • ima tudi drisko,
  • ima vročino (37,8 st. C ali več)
  • ni uriniral že več kot 6 ur in / ali so prisotni znaki dehidracije

Odrasli mora k zdravniku, če bruhanje (in driska) traja več kot 24 ur oz. je poleg bruhanja prisoten še kateri od naslednjih simptomov:

  • kri v izbljuvkih,
  • letargija,
  • hude bolečine v trebušni votlini,
  • hude bolečine v glavi ali otrdel vrat,
  • zmedenost,
  • vročina (38,8 st. C ali več),
  • pospešeno dihanje in / ali bitje srca,
  • težave z budnostjo,
  • ni uriniral že več kot 6 ur in / ali so prisotni znaki dehidracije.

Članek je dopolnjen povzetek seminarske naloge Motnje prebave (glej spodaj). Avtorske pravice pripadajo avtorjem seminarske naloge in Cenim.se.

Literatura

  1. Petra Klepac, Mojca Kranjc, Goran Kurnik, Sara Novak, Andreja Stušek, Betka Popič, Tamara Poteko. Motnje prebave, seminarska naloga. Mentor: doc. dr. Fajko Bajrovič, Inštitut za patološko fiziologijo. Ljubljana, april 2005.
  2. Bresjanec M., Rupnik M.: Patofiziologija s temelji fiziologije, tretja popravljena in dopolnjena izdaja, 2002.
  3. Medline Plus. http://www.nlm.nih.gov

Pokomentiraj

Your email address will not be published. Required fields are marked (required):

Na vrh