Bolečine v križu

Prevalenca bolečine v križu (lumbalgije) za časa življenja znaša od 70 do 80 odstotkov, v enem
letu od 25 do 45 odstotkov, vsak trenutek pa občuti bolečino v križu od 15 do 20 odstotkov
ljudi. V četrtini primerov je bolečini v križu pridružena bolečina v nogi. Radikularna bolečina
v spodnji okončini je pridružena bolečini v križu le v 5 odstotkih primerov. Večinoma je
bolečina v križu epizodna, zmerne jakosti in kratkega trajanja. Približno 5 odstotkov ljudi trpi za
kronično bolečino v križu, vsak stoti pa ima izrazito kronično bolečino, ki onemogoča normalne
vsakodnevne aktivnosti. Najpogosteje se lumbalgija pojavlja med 35. in 55. letom starosti.
Ob tako visoki prevalenci je bolečina v križu pomemben socialno ekonomski dejavnik. Štejemo
jo za najpogostejši razlog za bolniško odsotnost z dela pri populaciji mlajši od 45 let. Hkrati je
bolečina v križu drugi najpogostejši razlog za obisk pri zdravniku, tretji najpogostejši razlog za
operativno zdravljenje nasploh in peti najpogostejši razlog za hospitalizacijo. V ZDA je odstotek za
delo sposobnih ljudi, ki v enem letu uporabijo bolniški dopust zaradi bolečine v križu, med 15 in
20. Ocenjujejo, da v ZDA vsako leto stroški nastali zaradi bolečine v križu presegajo 100 milijard
dolarjev, pri čemer 80 odstotkov vsega denarja porabi le 10 odstotkov bolnikov, ki imajo hudo
kronično bolečino v križu. Največ, 25 odstotkov porabljenega denarja, gre na račun diagnostičnih
postopkov, po 20 odstotkov pa odpade na operativno zdravljenje in fizioterapijo.

Dejavniki tveganja za pojav bolečine v križu

Rizični dejavniki na delovnem mestu, ki pripomorejo k nastanku bolečine v križu, so
ponavljajoči se pripogibi, rotacijske obremenitve ledvene hrbtenice, dvigovanje bremen, dalj
časa trajajoče prisilne drže, predvsem ob nagibu navzpred. Nekatere študije kažejo na to, da se
lumbalgija pogosteje pojavlja pri poklicnih voznikih in pri zelo pogosti vožnji avtomobila. Sedeč
poklic po zadnjih dognanjih ne vpliva na nastanek bolečine v križu, lahko rečemo celo, da ima
rahlo preventiven učinek kar zadeva pojavnost bolečine v križu. V kolikor bolniška odsotnost z
dela zaradi lumbalgije traja več kot eno leto, je možnost vrnitve na delo ocenjena na 25 odstotkov,
po dveh letih bolniške odsotnosti pa se na delovno mesto ne vrne praktično nihče več.

Debelost in kajenje štejemo le za šibka rizična dejavnika pri pojavu bolečine v križu. V kolikor
pa je lumbalgija že prisotna, debelost poveča možnost, da bolečina postane kronična. Tveganje
za nastanek bolečine v križu povečujejo tudi različni psihocialni dejavnik,i med katere sodi
čustvena napetost, nezadovoljstvo z delovnim mestom in po nekaterih podatkih tudi nizka
stopnja izobrazbe. Anksioznost in depresija sta prav tako pomembna dejavnika tveganja za
nastanek lumbalgije.

Redna športna aktivnost vpliva na manjšo obolevnost za kardiovaskularnimi boleznimi, medtem
ko odnos med aktivnostjo oz. dobro fizično kondicijo in bolečino v križu ni jasen. Jasno je, da
dobra fizična pripravljenost zmanjšuje verjetnost prve epizode bolečine v križu, hkrati pa je res, da
imajo športniki več radiološko vidnih obrabnih sprememb hrbtenice. Prav tako je znana povezava
med simptomatsko spondilolizo (največkrat utrujenostni zlom interartikularnega dela loka
vretenca) in športi, pri katerih prihaja do pogostega iztegovanja ledvene hrbtenice (gimnastika,
dviganje uteži, nekatere discipline pri atletiki).

Nosečnost povečuje možnost nastanka bolečine v križu. Kar 68 odstotkov nosečnic navaja bolečino v križu, ki v 21 odstotkih traja še najmanj dve leti po rojstvu otroka. Rizična
dejavnika,da bolečina, ki se pojavi v nosečnosti, postane kronična, sta višja obporodna starost in
povečana telesna teža.

Bolečina v križu se pojavlja tudi pri otrocih. Prevalenca v starosti 11 let znaša 12 odstotkov,
v starosti 15 let pa kar 50 odstotkov. Bolečina navadno ni zelo izrazita in ne moti fizičnih
aktivnosti. Dejavniki tveganja so dvigovanje težkih bremen, prisilne drže in psihosocialna
neprilagojenost. Teža šolske torbe ni zanesljivo povezana z bolečino v križu pri otroku.
Ugotovljeno je bilo, da bolečina v križu v mladosti poveča možnost, da se bolečina pojavi tudi v
odrasli dobi.

Naravni potek

Bolečina je eden najpogostejših bolezenskih simptomov. Po pogostosti pojavljanja bolečina v
križu za glavobolom zavzema drugo mesto. Glede na to, da se tako pogosto pojavlja, jo lahko
štejemo praktično kot običajno življenjsko izkušnjo. Večinoma je bolečina v križu nespecifična in
ima dobro prognozo.

Nespecifična bolečina v križu se praviloma epizodno ponavlja preko daljšega časovnega obdobja,
kar 42 odstotkov ljudi ima po prvi epizodi bolečinsko epizodo vsaj enkrat letno. Prognoza za
spontano prenehanje bolečine ob kateremkoli recidivu je dobra. Prav tako je ugodna prognoza
nespecifične bolečine v križu tudi na dolgi rok, saj gre v večini primerov le za recidive, medtem
ko do trajne bolečine ne pride. V nasprotju s prognozo bolečine v križu, napoved prizadetosti
zaradi bolečine v križu ni tako ugodna. Gre za dodaten vpliv več dejavnikov, med katerimi imajo
največjo težo prirojeni dejavniki (karakterne lastnosti), različni vplivi okolja (socialni dejavniki) pa
tudi morebitna bolezenska stanja (psihiatrične bolezni, sistemske bolezni).

Če gre ob lumbalgiji ali lumboishialgiji za dokazano hernijo medvretenčne ploščice, je možnost,
da bo v roku 3 mesecev prišlo ob konzervativnem zdravljenju do pomembnega zmanjšanja
simptomov 90 odstotna.

Najpogosteje je vzrok za bolečino ledvene hrbtenice mehaničen. Gre za ostro, lahko tudi pekočo,
na premike telesa in fizične aktivnosti vezano bolečino. Bolečina se lahko širi v spodnji okončini,
vendar praviloma le do kolen. Daleč najpogosteje se pojavlja povsem nenevarna mišično-vezivna
bolečina, pogosta je bolečina zaradi obrabe fasetnih sklepov, redkeje pa do bolečine pride ob
segmentni nestabilnosti (npr. pri spondilolistezi) (Tabela 1).

Vzroki za bolečine v križu

V enem od prihodnjih člankov pa podrobneje o herniji medvretenčnih ploščic, spondilolistezi in spondilolizi ter operativnem zdravljenju teh poškodb.