Učenje nadzorovanja gibanja

Sodoben način življenja pogosto vsiljuje nepravilno gibanje in enostranske obremenitve, posledično pa pride do slabega nadzor nad gibanjem in izgubo senzomotoričnega nadzora nad držo telesa. To se kaže v povečanem obsegu kompenzacijskega gibanja, mišično-živčnem neravnovesju in posledično poškodbah gibalnega sistema (Lederman, 2010; Comerford & Mottram 2001, Sahrmann 2002). V tem kontekstu se pod pojmom poškodba gibalnega sistema skriva nepravilna telesna drža, nepravilna hoja in nepravilno sedenje.

Učenje nadzorovanja gibanja

Ena od možnih rešitev zgoraj omenjenih težav z gibalnim sistemom je v učenju gibanja. V predstavljenem sistemu je združeno znanje funkcionalne anatomije, miofascialne anataomije, biomehanike gibanja, nadzorovanja gibanja, delovanja človeškega telesa skozi prizmo kibernetskega sistema in seveda veliko spoznanj iz praktičnih izkušenj.
Menim, da je pri vzpostavljanju nadzora gibanja obvezna uporaba ogledala, uporaba lastne teže in učenje uporabe čutil (dotik, ritem, vid, dihanje, barve itd). Sistem je razdeljen v 4 sklope.
Učenje globalne senzomotorične kontrole gibanja

  1. v sedečem položaju
  2. na vseh štirih s premikanjem težišča telesa
  3. v vertikalnem položaju-stoja sonožno z učenjem pravilnega funkcionalnega gibanja v distalnem delu glede na težišče telesa (vsaka okončina posebej)

Pogled pomembnih točk, pri učenju globalne senzomotorične kontrole pri sedenju.

Slika 1: Pogled pomembnih točk, pri učenju globalne senzomotorične kontrole pri sedenju.

Vzpostavitev mišičnega ravnovesja po sistemu treh trikotnikov v povezovanju kinematičnih verig

  1. prvi trikotnik (lokalna kontrola gibanja v kolčnem, ledvenem in iliosakralnem sklopu)
  2. drugi trikotnik (lokalna kontola gibanja v ledvenem, torakalnem in ramenskem sklopu)
  3. tretji trikotnik (lokalna kontrola gibanja v ramenskem – vratnem sklopu v povezavi s čutili (oko, uho, koža / dotik)
  4. učenje povezovanja vseh trikotnikov kinematične verige – poudarek na zadnji in stranski kinematični verigi

Prikazuje pomembne kontrolne točke miofascialne povezave pri učenju<br /><br />
  in kontroli v zadnji kinematični verigi.

Slika2: Myers, T. (2009): Prikazuje pomembne kontrolne točke miofascialne povezave pri učenju
in kontroli v zadnji kinematični verigi.

Klinična slika pacienta z lordozo v hrbtenici: začetni položaj: položaj<br /><br />
  opora spredaj sonožno gib: simetrični izteg v ramenskem sklopu s pomočjo sling vrvi.

Slika 3 : Jelen, U. (2009): Klinična slika pacienta z lordozo v hrbtenici: začetni položaj: položaj
opora spredaj sonožno gib: simetrični izteg v ramenskem sklopu s pomočjo sling vrvi.

Klinična slika pacinta po 30 sekundah izvedbe giba: nepravilni gib v<br /><br />
  ledvenem delu hrtba – kompenzacija z mišicam upogibalkami kolka.

Slika 4: Jelen, U. (2009): Klinična slika pacinta po 30 sekundah izvedbe giba: nepravilni gib v
ledvenem delu hrtba – kompenzacija z mišicam upogibalkami kolka.

Učenje globalne kontrole gibanja v distalnih delih glede na težišče telesa

  1. v zgornjih okončinah simetrično v horizontalnem položaju
  2. v spodnjih okončinah simetrično v horizontalnem položaju
  3. v spodnjih okončinah asimetrično v vertikalnem polažaju
  4. v povezavi zgornjih in spodnjih okončin asimetrično v horizontalnem položaju
  5. v povezavi zgornjih in spodnjih okončin simetrično v vertikalnem položaju
  6. v zgornjih in spodnjih okončinah asimetrično v vertikalnem položaju

čenje kontrole gibanja v spodnjih okončinah asimetrično v horizontalnem položaju.

Slika 5: Jelen, U (2009). Učenje kontrole gibanja v spodnjih okončinah asimetrično v horizontalnem položaju.

Učenje kontrole gibanja v povezavi zgornjih in spodnjih okončin asimetrično v vertikalnem položaju.

Slika 6: Jelen, U (2009). Učenje kontrole gibanja v povezavi zgornjih in spodnjih okončin asimetrično v vertikalnem položaju.

Učenje mobilne kontrole gibanja brez/z dodatnimi vajami razmišljanja, natančnosti (ritem, barva, dotik, štetje itd.)

  1. hoja, nordijska hoja
  2. tek
  3. kolesarjenje
  4. šprint
  5. atletska abeceda
  6. koordinacijske vaje

Učenje hoje in teka-Biomehanski in miofascialni vidik.

Slika 7: Wallden, M. (2010). Učenje hoje in teka – Biomehanski in miofascialni vidik.

Zaključek

Pri svojem delu uporabljam različne metode in koncepte pristopov k problematiki. Predstavljen pristop sem
izoblikoval skozi delo v praksi, študijem primerov, povezovanjem obstoječega znanja, s
teoretičnim in praktičnim raziskovanjem ter sodelovanjem s strokovnjaki s področja
kineziologije, rehabilitacije in kondicijke priprave. Na področju nadzorovanja
gibanja je še veliko neodkritega, strinjam pa se s številnimi strokovnjaki, ki menijo, da bi moralo biti učenje pravilnega gibanja in sposobnosti nadzorovanja le-tega sestavni del preventivne vadbe, rehabilitacije in
kondicijske priprave športnikov.

Literatura

  1. Comerford, M. & Mottram, S. (2001). Movement and stability dysfunction – contemporary developments. Manual Therapy.
    6(1) p. 15-26.
  2. Comerford, M. & Mottram, S. (2008). A new perspective in risk assessment. Physical Therapy in Sport. (9). p. 40-51.
  3. Cook G. (2009). Performance – condition course. Movement dysfunction conference. Edinburgh
  4. Janda, V. (1986). Muscle weakness and inhibition in bac pain syndromes in Modern Manual Theraphy of the Vertebral
    Column, Churchill Livingstone, p. 197-201
  5. Lederman, E. (2010). Neuromuscular Rehabilitation in Manual and Physical Therapies, Principles to practice. Churchill
    Livingstone Elsevier.
  6. McGill, S. (2002). Rigid cylinder in the abdominal cavity. Low back disorders. Champaign: Human Kinetics
  7. O’Sullivan, P. Twomey, L. Allison, G. Sinclair, J. & Miller, K. (1997). Altered patterns of abdominal muscle activation in
    patients with chronic low back pain. Australian Journal of Physiotherapy. 43 (2) p. 91-98.
  8. Page, P. Frank, CC. & Lardner, R. (2010). Assessment and Treatment of Muscle Imbalance, The Janda Approach.
    Human Kinetics.
  9. Myers, T. (2009). Anatomy trains, second ed. Churchill Livingstone, Edinburgh.
  10. Myers T. (2010). Extensors coxae brevis: Treatment strategies for the deep lateral rotators in pelvic tilt. Journal of Bodywork
    & Movement Therapist 14, p. 262-271
  11. Tsao, H., Hodges, P.W. (2007). Immediate changes in feedforward postural adjustments following voluntary motor training.
    Exp Brain Research. 3. Epub ahead of print.
  12. Sahrmann, S. (2002). Diagnosis & Treatment of Management Impairment Syndromes, 1st Mosby, USA.
  13. Wallden, M. (2010).Chains, trains and contractile fields. Journal of Bodywork & Movement Therapist 14, p. 403-410