Tekaška steza za domačo rabo

Kljub relativno visokim temperaturam počasi, a zagotovo prihaja zima – najzmrzljivejše med nami je že pregnala s tekaških prog na prostem na tekaške naprave. Tako si lahko kupite tudi za domačo rabo – toda na kaj morate paziti?

Če ste resen tekač in če ste (bili) reden uporabnik tekaških stez v fitnesu, verjetno že nejeverno zmajujete z glavo. Strinjam se: od vseh naprav za vzdržljivostno vadbo doma bi osebno nazadnje izbrala tekaško stezo. Glavni razlog za tako mišljenje je v fiziologiji teka: za razliko od kolesarjenja in vadbe na eliptičnem trenažerju pri teku s telesom udarjamo ob tla. Kakovost teh “udarcev” lahko vpliva na tehniko teka, posledično pa tudi na obremenitev sklepov. Preozek trak, zdrsljivost na traku, premajhna stabilnost naprave, neustrezna podlaga – vse to so zagotovo faktorji, ki jih je treba premleti, ko kupujemo tekaško stezo. Če ste resnično prepričani, da je prav tekaška steza tisto, kar si želite imeti, potem se morate, preden začnete raziskovati, kakšne in katere tekaške steze ponujajo prodajalci, konkretno izprašati o naslednjih zadevah:

• prostor – kam boste tekaško stezo dali? Enosobno stanovanjce v bloku preprosto ni prostor za tekaško stezo. Na sploh vsem, ki živite v večstanovanjskih enotah, odsvetujem nakup tekaške steze, če seveda ni vaš cilj to, da se skregate z vsemi sosedi. Tekaška steza ima – za razliko od ostalih naprav za domačo kardio vadbo, ki jih poganjate sami – motor. Motor – še tako tih – povzroča določen zvok. Poleg tega po napravi tečete – udarjate s težo telesa, ti udarci pa se prek naprave prenašajo na tla. Tudi to povzroča določen zvok. Poskusite kdaj v fitnesu poslušati zvok, ki nastaja, ko oseba uporablja tekaško stezo. Izolirajte vse ostale zvoke (glasbo, klepet…) in zelo hitro vam bo postalo jasno, da se tekanje po tekaški stezi sliši. Da se čutijo tudi vibracije motorja in udarjanja stopal ob napravo, lahko sklepate brez posebnega znanja fizike. Tekaška steza je primerna le za kletne prostore enostanovanjskih objektov;
• prostor – koliko ga imate? Preden se zaljubite v določeno napravo, izmerite kvadraturo prostora, ki ste ga namenili tekaški stezi. Če imate fitnes sobo v lastni hiši, to verjetno ne bo težava, če pa ste se odločili, da nasveta iz prejšnjega odstavka ne boste upoštevali in boste tekaško stezo tlačili v stanovanje, morate vedeti, da so tekaške steze lahko dolge od 150 do 200 cm, široke pa od 60 do 100 cm. Razmislite, kako boste hodili mimo naprave, predvsem pa preverite, ali je v bližini tudi električni priključek. Naj vas ne zavede dejstvo, da lahko sobno kolo uporabljate praktično kjerkoli v stanovanju. Tekaška steza rabi elektriko!
• nosilnost – koliko tehta oseba, ki bo napravo uporabljala? Vse naprave za kardio vadbo imajo določeno nosilnost – ponavadi okrog 100 kilogramov. Za ljudi z normalno postavo običajno ni težav, a že višji moški z nekaj dodatnimi kilogrami lahko preseže to nosilnost, zato razmislite, kaj in za koga kupujete. Če je nosilnost neke tekaške steze 110 kilogramov, verjetno ni najbolj pametno, če po njej teče oseba s toliko kilogrami. V takem primeru kupite raje robustnejšo napravo z večjo dopustno največjo težo uporabnika;
• otroci – če imate majhne otroke, se morate zavedati, da je tekaška steza lahko zelo nevarna. Predvideti morate, kako boste stezo zavarovali pred igrivimi otroškimi rokami in da boste otroke, ki bodo že uporabljali napravo, poučili o njihovih hitrostnih omejitvah ter kako ravnati v primeru, da se morajo hitro ustaviti. Nekatere naprave imajo varnostno zaklepanje, s katerim lahko preprečite “neavtorizirano” uporabo, a tekaška steza je lahko izjemno nevarna za otroke tudi takrat, ko jo uporabljate vi (otrok lahko skuša s prstki raziskati premikajoče se dele, lahko se z oblačili zapne v trak ali pa poskuša iti za vami …);
• cilji – za kaj boste tekaško stezo uporabljali? No, jasno, da želite stezo uporabljati za tek, a vendar: želite le ohranjati minimalno vzdržljivost v zimskem času? Ste popolni amater in bi radi začeli s tekom ali vas zgodaj spomladi čaka maraton, na katerega se želite čimbolje pripraviti? Izbira tekaške steze je seveda odvisna od odgovorov – jasno je, da boste maratonci iskali robustnejše, močnejše in hitrejše naprave.

Motor

Motor je tisti del tekaške steze, ki poganja trak, na katerem tečete. Ne glede na vaše cilje je močnejši motor vedno boljša izbira, saj to pomeni, da pri visokih hitrostih ne bo delal do svojega nominalnega maksimuma. To pogosto pomeni tudi manj hrupa. Pri boljših (in dražjih) stezah boste opazili, da proizvajalci navajajo dva različna podatka za moč: eno je maksimalna moč (moč motorja pri največji obremenitvi), drugi podatek, ki je običajno bistveno nižji (od 1,25 do 1,75 konjskih moči), pa govori o moči, ki jo motor proizvaja stalno. Glede na to, da tekaške steze ne menjate vsako leto ali dve, je verjetno smiselno iskati napravo s čimvečjo močjo – pa čeprav se teka šele učite.

Pri motorju je včasih navedena tudi glasnost naprave – svetujem vam, da glasnost raje preverite sami.

Tekaški trak

Kako dolg korak imate? Opazujte kdaj tekače v fitnesu in videli boste, da ima vsak svojo dolžino koraka – ta je odvisna od telesne višine in dolžine nog, od hitrosti teka, deloma pa tudi od osebnega načina teka. V vsakem primeru je boljši daljši trak, saj si tako zagotovite, da vam korak ne bi uhajal nazaj ali preveč naprej, kar je lahko nevarno. Če ste visoke postave, morate biti posebej pozorni na dolžino tekalne površine, pa tudi na širino traku. Morda nikoli niste bili pozorni, a korak pri teku ne gre po popolnoma ravni liniji naprej – imeti morate tudi nekaj rezerve po širini. Če je trak preozek in ne morete koraka zastaviti široko, se lahko zgodi, da z eno nogo po nesreči stopite na mirujoči del naprave, drugo vam pa odnese nazaj. Taka situacija je potencialno zelo nevarna.

Da bi našli napravo z ustreznim trakom zase, izbrani model raje preizkusite, kot da bi se zanašali na podatke v tehničnih specifikacijah. Ne kupujte naprav, ki imajo trak ožji od 40 in krajši od 140 centimetrov. Pri boljših in dražjih modelih pa lahko pričakujete širino do 60 in dolžino prek 140 centimetrov. Bodite pozorni na navedbo dimenzije traku ne celotne naprave!

Sodobne naprave imajo vgrajeno tudi blaženje ali absorpcijo udarcev – nekatere celo variabilno. Kot rečeno morate tudi ta aspekt naprave preveriti sami, saj je marsikaj odvisno od vaših navad (kje in po kakšni podlagi tečete, ko tečete v naravi?). Tudi če naprava posebej ne omogoča blaženja, je dobro preveriti, ali vam podlaga po trdoti ustreza. Sploh če nameravate na tekaču preteči več kot 20 kilometrov mesečno, vam bo ta dejavnik zelo pomemben. Če ne ob nakupu, pa takrat, ko boste napravo uporabljali.

Pri samem traku lahko naletite na še nekaj komercialnih karakteristik, ki jih je morda vredno pretehtati: kako je narejen trak, kakšna je njegova tekstura, ali je potrebno posebno vzdrževanje z lubrikantom…

Funkcije naprave

Današnje kardio naprave znajo početi marsikaj in tudi tekaške steze niso nobena izjema. Med osnovne funkcije tekaške steze zagotovo sodijo podatek o najvišji in najnižji hitrosti (poceni naprave zmorejo običajno 12 km/h, kar bo za prenekaterega utrjenega tekača nekoliko malo, še posebej če razmišljate tudi o intervalnih treningih), o pretečeni razdalji in času. Danes znajo vsaj približno take naprave računati tudi porabljeno energijo – naprednejše celo na podlagi vnešene telesne teže, spola in starosti.

Mnogim uporabnikom tekaških naprav bodo prav prišli programi vadbe, torej vnaprej določeni vzorci s spremenljivo hitrostjo in naklonom. Tudi naklon steze je ena od funkcij, kjer je treba biti pozoren. Naprednejše naprave naklon spreminjajo na stopinjo (dobre do 10, boljše do 15 stopinj), cenejše pa imajo tri naklone (na primer 2, 6 in 8 stopinj).

Za hujšajoče in začetnike je verjetno pomembno tudi, ali naprava zna meriti srčni utrip. Večina naprav meri srčni utrip s pomočjo senzorjev na držalih. S tem sta dva problema: prvič, ti senzorji so ponavadi precej kr neki in odkrili boste, da nanje vpliva vse sorte – od vlažnosti do položaja rok, in drugič, kar je pri teku še posebej specifično: med tekom se, prosim, ne držite za ročaje, ker to popolnoma pokveči tehniko teka. Zato je optimalno, da za merjenje utripa bodisi uporabljate neodvisni merilni aparat (trak + zapestna ura), idealno pa, če zna vaš tekač razbirati tudi frekvenco, ki jo oddaja trak vašega merilca srčnega utripa. Nekatere profesionalne naprave v fitnes centrih to znajo.

Verjetno si mislite, da je srčni utrip najbolje meriti kar s posebnim merilcem. No, ena od pogostih prednosti kardio naprav je v tem, da znajo izvajati program s konstantnim srčnim utripom: to pomeni, da spremljajo vaš utrip in intenzivnost vadbe (hitrost teka in naklon) samodejno prilagajajo vašemu ciljnemu srčnemu utripu. V takih primerih je še posebej dobrodošlo, če se tekaška naprava in trak vašega merilca srčnega utripa dobro razumeta.

Eden od pomembnih aspektov delovanja tekaške steze je način zagona in varnostno ustavljanje. Idealno je, če naprava – ko ste pritisnili gumb za začetek – začne počasi, morda celo odšteva do začetka. Nujno pa je, da ima naprava tudi možnost varnostnega ustavljanja: to je ponavadi velik rdeč gumb, ki nemudoma začne zavirati in ustavljati trak, saj nanj običajno pritisnemo v trenutku, ko se je kaj zalomilo. Za starejše ljudi pa je priporočljiv tudi varnostni trak – ta je z magnetom pritrjen na napravo. Ko začnemo stezo uporabljati, ga namestimo nase. V primeru, da pademo, trak potegnemo s sabo – naprava pa se nemudoma ustavi, ko varnostni trak ni več pritrjen nanjo.

Prikazovalnik

Kaj vam prikazovalnik prikazuje, je odvisno od funkcij, ki jih naprava ima. Čeprav na resnično kakovost vadbe to ne bo vplivalo, vam bo morda prav, da vidite pretečeno razdaljo, trenutno hitrost, čas etc… pregledno in berljivo.

Naprednejše naprave imajo v prikazovalnik vgrajen tudi ventilator ali celo televizijski ekran, vendar tu govorimo že o profesionalni opremi in več tisoč evrov vredni opremi.

Konstrukcija tekaške steze

Ker nameravate na napravi poskakovati kar nekaj let, priporočam, da se ogibate naprav z aluminijastim ohišjem. Naprave z ohišjem iz jekla so sicer težje, so pa zato robustnejše in trajnejše.

Razen ugodnega položaja prikazovalnika vas pri tekaški stezi zanimata vsaj še dva elementa, povezana s samo konstrukcijo: položaj, kjer je predvideno odlaganje bidona z vodo, in dolžina stranskih ročk. Medtem ko je pri prvem nedvoumno jasno, da mora biti položaj nosilca za bidon tak, da vam ni treba izvajati akrobacij, da bi prišli do požirka vode, pa je pri ročkah stvar vaših individualnih potreb. Za mlajše tekače verjetno skoraj niso potrebne oziroma bo dovolj, če so krajše, za starejše ljudi, ki bi želeli hoditi ali trimčkati na tekaški stezi, pa je priporočljivo, da so ročke dolge ali pa da se celo raztezajo po večjem delu dolžine naprave tako, da se lahko v vsakem trenutku z rokami ujamemo nanje.

Dandanes proizvajalci ponujajo zložljive tekaške steze, saj se zavedajo, da jih uporabniki dajemo v majhna stanovanja. Vse lepo in prav, ampak zložljivost ne gre najbolje v koncept dobre tekaške steze: ta bi morala biti težka in vedno na istem mestu. Težko si je predstavljati, da je naprava, po kateri tečemo, hkrati stabilna, vzdržljiva in lahka. Dobra tekaška steza bo tehtala od 90 do 200 kilogramov ali še več – tudi če omogoča zložljivost, bi rada videla povprečnega tekača (da o tekačicah ne govorim), ki jo bo zložila sama.

Nekoliko manj pomembna podrobnost, ki pa jo lahko vseeno preverite, je premer osnih valjčkov, prek katerih je vpet tekaški trak. Če želite čim manjšo obrabo traku, naj bo premer teh valjčkov vsaj 5 centimetrov.

Garancija, servis in rezervni deli

Kot že nekajkrat rečeno: tekaška steza ni zgolj bolj ali manj umetelna mehanska naprava, pač pa težak električni aparat. Preverite, kako je z garancijo, rezervnimi deli in morebitnim popravilom naprave na domu.

Zaključek

Ne drži čisto vedno in popolnoma linearno, a za več denarja boste dobili boljše tekaške steze.

Tekaške steze ne kupujte impulzivno, pa če zanjo nameravate odšteti 300 evrov ali več kot 1000. Gre za dokaj velik nakup, zato si vzemite čas in preverite vse možnosti, če se le da, napravo tudi preizkusite tako, da jo nekaj časa zares uporabljate na način, kot jo nameravate uporabljati doma (obujte si superge!). Če denar ni težava, raje razmislite o tekaču za profesionalno rabo – investicija se vam verjetno nikoli zares ne bo povrnila, vam bodo pa zato ure, preživete na stezi, v užitek.

Ko bo naprava enkrat pri vas doma, pa jo le uporabljajte. Dokler ne posije sonce na steze v naravi…