Nuša Repovž, CrossFit tekmovalka

Nuša Repovž je prva Slovenka, ki se ji uspelo uvrstiti med najboljših 60 CrossFit tekmovalk v Evropi in posledično Slovenijo ter hkrati tudi VigorGround zastopati na drugi stopnji tekmovanj za Reebok Crossfit Games 2012 oziroma na t. i. The Europe Regionals. Od 25. – 27. maja se je skupaj z Žigom Urhom v Ballerup-u na Danskem borila za čim višje mesto na lestvici najboljših evropskih CrossFit-erjev. Za običajne smrtnike povsem nepredstavljivi WOD-i, so iz Nuše iztisnili 33. mesto v ženski kategoriji in ji s tem zagotovili obilico zagona za nove vadbene izzive ter CrossFit sezone, ki še prihajajo.

O CrossFit-u kot načinu življenja in o preboju med najboljše že v prvi, premierni sezoni, smo se pred odhodom na Dansko pogovarjali z Nušo Repovž.

1. Prvo vprašanje je povsem preprosto. Zakaj CrossFit in kako to, da ti je tako zelo všeč?

Ne vem točno, zakaj ravno CrossFit. Zanj sva z možem Nejcem, ki je tudi član naše ekipe, izvedela preko prijatelja Miča. V meni se je zbudilo zanimanje, ali je CrossFit res lahko takšen izziv, kot je to opisoval on. Oba z Nejcem sva se zato odločila, da se v tem preizkusiva.

Vedno sem bila tekmovalna, zato sem ob prihodu v VigorGround takoj želela pričeti z vadbo, vendar sem se kaj kmalu zavedala, da bo najprej potrebno osvojiti določene tehnike (olimpijsko dviganje uteži, kettlebell …), se počasi adaptirati na zahtevne treninge in šele potem začeti »na polno«. V CrossFit sem se zaljubila, ko smo pričeli delati t.i. »finisherje«, kratke kondicijsko metabolične treninge, od katerih sem danes praktično odvisna. Všeč mi je, kako me vsak trening odpelje v nov svet, kjer se lahko borim sama s seboj, se obenem spodbujam in sledim le enemu cilju – čim prej končati WOD (workout of the day oz. trening dneva).

Obenem sem človek, ki se hitro naveliča stvari, ko jih enkrat osvoji, vendar je pri CrossFit-u popolnoma drugače. Ta vsebuje toliko veščin, ki se jih moraš učiti ter jih stalno izpopolnjevati, da mi nikoli ne zmanjka želje po »še več«.

2. Nekaterim CrossFit predstavlja način življenja, drugim le športno zabavo. Kaj pa tebi?

Šport je bil vedno del mojega življenja. Bil je moja zabava, moj prosti čas in moja sprostitev. CrossFit je trenutno zame način življenja v katerem neizmerno uživam in ga ne bi zamenjala za nič na svetu. Z njim sem postala bolj disciplinirana – tako glede hrane, organiziranosti prostega časa in vsega ostalega. Veliko bolj sem usmerjena k ciljem. Tudi napredek pri vseh ostalih športih je neprecenljiv.

Po drugi strani pa se je ta športna zabava med pripravami za odprte kvalifikacije delno spremenila. Vse skupaj me je začelo utrujati tudi psihično, saj je zabava prerasla v resno tekmovanje. Pet tednov, vsak teden nov WOD, pričakovanje, taktika, požrtvovalnost in zopet čakanje ter pričakovanje nove naloge. In ob vsem tem še močna želja ter hkrati pritisk, uvrstiti se med najboljših 60 v Evropi.

3. Kakšno je tvoje športno »ozadje«, se pravi tvoja športna preteklost, ki ti danes vsekakor koristi tudi pri treningu CrossFit-a?

Že kot otrok sem oboževala različne športne aktivnosti s straši, predvsem pa sem vedno želela slediti starejšemu bratu, ki je bil uspešen športnik. V petem razredu sem bolj resno pričela s treningom atletike, ki je bil velik del mojega življenja naslednjih 7 let. Vmes sem sicer poskusila tudi nekaj drugih športov, kot so rokomet, košarka in plavanje, vendar sem se na koncu vedno vrnila na atletske steze. Ker sem bila v vseh disciplinah povprečna, smo se s trenerji odločili, da bom tekmovala v mnogoboju. Kasneje me je v najstniških letih žal vse skupaj malo minilo, zato sem za nekaj let prekinila svojo športno pot. V tem obdobju je moje življenje postalo precej brezciljno, kar ni bilo v skladu z mojim karakterjem. Takrat sem se odločila, da se zopet preizkusim v športu, tokrat v taekwondo-ju, vendar sem po približno dveh letih zaradi nemožnosti tekmovanj, trening opustila. Po tem sem pričela delati v fitnesu centru, se ukvarjala z aerobiko, spoznala Nejca in … no, saj veste, kaj me je potem vodila moja pot. V CrossFit.

4. Kakšen odnos gojiš do treninga? Kako se mentalno pripraviš nanj, sploh na tako zahtevne WOD-e kot so bili na odprtih kvalifikacijah za Reebok Crossfit Games 2012?

Vedno poskusim dati vse od sebe in to se mi zdi dovolj. Vsaj za enkrat. Ker pridem na trening po službi po navadi nisem ravno osredotočena, zato čas za ogrevanje izkoristim za to, da se glava postavi na pravo mesto. Preverim, kakšni izzivi me na treningu čakajo danes in se poskusim sprostiti.

Kakšne WOD-e bomo imeli na kvalifikacijah smo vedeli teden prej, zato smo se nanje kvalitetno pripravili. Pripravili smo taktiko, preveril izvedbo vaj, višine, teže, določili ritem … Sama sem si vedno postavila optimističen cilj, ki je bil še vedno dosegljiv. Seveda sem bila kljub temu po vsakem nastopu prepričana, da bi trening lahko opravila še bolje.

5. S kakšnimi prijemi (prehrana, prehranski dodatki, počitek …) skrbiš za čim boljšo regeneracijo v času priprav na regionalno tekmovanje?

Moje prvo načelo dobre regeneracije je vsaj 8 ur kakovostnega spanca. Zato se trudim, da zvečer odidem v posteljo zgodaj.

Drugi pomemben element je prehrana. Vsako jutro jem zajtrk s kosmiči, whey-jem (sirotko v prahu), vitamini in kavo. Med službo zaužijem nekaj čim bolj zdravih prigrizkov. Na primer suho ali sveže sadje, jogurt ali kaj podobnega. Za malico si privoščim sendvič. Pred treningom pa še nekaj sadja in kakšno ploščico. Kot pomoč za boljše okrevanje uporabljam tudi prehranske dodatke. Pred treningom zaužijem aminokisline BCAA, med VigorTrain, po končani vadbi pa spijem še Vigor Recover z dodatkom BCAA. Ko pridem domov pojem oblino večerjo, ki običajno vključuje ribo z zelenjavo in rižem. Jedilnik vključuje tudi čokolado in občasno pico, sladoled ter druge priboljške. Po navadi je to med vikendi, ko imam t.i. »off day«.

No, zelo dobra pomoč k regeneraciji pa se mi zdi tudi počitek na kavču ob možu in ogled dobrega filma.

6. Kako se ti trening CrossFit-a odraža v vsakdanjem življenju? Te je ta šport naučil kaj, kar lahko s pridom vsak dan uporabljaš tudi na drugih področjih življenja?

Treningi so zelo naporni, ne mislim samo fizično, ampak tudi psihično. Zato lahko rečem, da so s CrossFitom v življenju vse ovire lažje premagljive. Predvsem pa mi je CrossFit dokazal, da definitivno »nikoli ni prepozno«. Ko vidiš ljudi, ki trenirajo in so zelo uspešni pri 50ih letih ali še starejši, veš, da imaš za uspeh še zelo veliko časa. Potrebno se je le odločiti, vztrajati in korak za korakom slediti cilju. Pri CrossFit-u ni nobenih bližnjic: »kar daš noter, to dobiš ven«. Vsak trening, vsaka kaplja potu, vse je poplačano, ko dosežeš cilj. Obenem se je treba zavedati, da se prav od vsakega lahko nekaj naučiš in nikoli vsega ne veš. Vedno si lahko boljši. Nikoli ne smeš zaspati na lovorikah. Ko prideš do dna se odrini … in nikoli ne odnehaj. To je nekaj načel, ki se jih držim.

7. Nastopiti na regionalnem tekmovanju je izjemno lepa priložnost, da obelodaniš celoletni trud in izkusiš utrip tekmovalnega CrossFit-a. Kaj priložnost nastopiti na »regionalcih« pomeni tebi in kaj ti pravzaprav predstavlja? Kakšna so tvoja pričakovanja?

Hja, vedno, ko sem gledala CrossFit kvalifikacije za na glavne (svetovne) igre se mi je zdelo, da to lahko dosežem tudi jaz. Zelo sem vesela, da se mi je poleg Žiga uspelo uvrstiti na regionalno tekmovanje. Predvsem zato, ker mi je uspelo priti tako daleč, v tako kratkem času. Čestitke trenerjem za sestavljen trening, saj je bila strategija očitno prava. V veliko čast mi je, da bom lahko nastopila na Danskem in zastopala barve VigorGround-a. Tako bom lahko pokazala, da trenerji opravljajo res dobro delo, da dobra klima v »box-u« pozitivno vpliva na člane in da se s trdim delom daleč pride. Po drugi strani pa upam, da ne bom razočarala sama sebe. Če uspem priti čez prva dva »eventa«, bom s tem že zadovoljna. Obenem mi priložnost nastopiti na regionalnem tekmovanju predstavlja veliko izkušnjo – tekmovati z najboljšimi tekmovalkami na svetu. Pričakujem veliko smeha, mogoče tudi solz, napetosti, adrenalina in konec koncev zabave. Nekaj nepozabnega.

8. V VigorGround-u si nepopustljiva bojevnica. Kaj pa zunaj telovadnice? Si običajna punca, ki rada nakupuje nova oblačila in kozmetiko, ali si bolj tip volkulje, ki raje gleda nogometno tekmo in preklinja?

Na to vprašanje bi verjetno lažje odgovorili moji prijatelji (smeh). Da, menim, da sem čisto običajna, povprečna punca, ki raje počne veliko drugih stvari, kot pa nakupuje oblačila. Ne ovinkarim, stvari ne znam zavijati v »celofan« in sem odkrita ter direktna, kar včasih ni ravno najbolje, ampak takšna sem. Konstruktivne kritike sprejemam pozitivno, čeprav se me včasih dotaknejo.

Poleg športa, so moja velika strast potovanja. Imam željo prepotovati svet. Rada bi se tudi naučila kite-at in surfat. Obožujem avanture, adrenalin in zabave. Potrebno je ustvarjati spomine ter si zaslužiti biti star. Rada poklepetam s prijateljicami, pogledam dober film in preberem kakšno »babjo« knjigo. Mi pa velikokrat uide tudi kakšna kletvica. To se trudim omejiti, ampak kdaj pride kar samo od sebe. Tako je, če si temperamenten kolerik (smeh).

9. CrossFit za enkrat še ni tvoja redna zaposlitev ali kvalificiran poklic. Kaj torej sicer počneš v življenju?

Po uspešno zaključeni Ekonomski fakulteti, sem se zaposlila na delovnem mestu za katerega sem imela največ delovnih izkušenj, tako da sedaj delam v administraciji. Imam dober kolektiv in v službi kar uživam. Moj delavnik poteka od 8h do 16h, kar je dokaj ugodno za treninge. Seveda bi se z lahkoto navadila, da bi bila moja »služba« šport, ampak to je že druga zgodba. Moj delovni dan je praktično rutina in ni nič posebnega: kava, delo, trening, večerja in spanec. Veliko bolj zabavni so vikendi, ko z možen odideva na izlet ali na kakšno druženje s prijatelji.

10. Imaš kakšen zabaven in smešen pripetljaj povezan s CrossFitom?

Hmmm, imam. Smešno mi je, ko se spominjam, da sem na začetku želela odnehati, ker nisem dobro razumela tehnike olimpijskega dviganja uteži, ki je obvezni del Crossfit-a. Na srečo sem vztrajala naprej. Smešno mi je bilo tudi, ko sem si enkrat med WOD-om po nesreči olimpijsko palico »vrgla« v glavo.

11. Kako okolica in tvoji prijatelji sprejemajo tvojo »divjo« CrossFit-ersko plat? Si kdaj naletela tudi na kakšne negativne odzive?

Zanimivo je, da večina ljudi niti ne ve, kaj CrossFit sploh je. Ko so se začele pojavljati prve spremembe na mojem telesu so me ljudje, ki me obdajajo, začeli spraševati s čim sem se začela ukvarjati. Četudi sem se skozi celo življenje ukvarjala s športom, sem bila kar presenečena, da so ljudje opazili spremembo. Nekateri me ne razumejo, saj toliko mišic punca ne sme imeti. Menijo, da sem s tem zasvojena in da naj bi bila to neka novodobna bolezen. Drugi pravijo, da sedaj ni čas za šport in da bi morala razmišljati o družini. Prijateljice mi kdaj zamerijo, da nimam časa za njih, vendar me po drugi strani podpirajo in navijajo zame. Kritike so prišle od ljudi, ki so vedno z lahkoto obtoževali druge in bili obenem zelo obremenjeni sami s sabo. Sama v življenju počnem kar me veseli in se ne oziram preveč na kritike. Nekoč jim bom dokazala, da ima lahko tudi punca z mišicami, ko bo čas za to, otroke. Veliko ljudi pa me v tem 100 odstotno podpira, saj vidijo, da v tem uživam, da je to del mene, del moje »divje« plati. Pomembno mi je le, da me v tem podpirajo moji najbližji, ki jih imam rada.

12. Imaš kdaj dan, ko se ti ne ljubi na trening oziroma ti zmanjka motivacije? Kako se motiviraš in si pomagaš na takšne dni?

Moja največja motivacija je bila in vedno bo ljubezen do mojih najbližjih. Tu ne mislim samo mojega moža, ampak tudi mojo družino. Vem, da sta starša ponosna name in da vesta, da se z bratom vedno lotiva najbolj norih ter najtežjih stvari. To me res neizmerno motivira. Družina je ena mojih največjih vrednot v življenju in vem, da če je na tem področju vse ok, bodo tudi druge stvari v življenju šle v želeno smer.

Seveda pride dan, ko je vsega preveč. Takrat trening izpustim in si vzamem čas zase. Na takšne dni grem na pico z možem, pogledam dober film ob sladoledu in čvekam s prijateljicami, da na vse skupaj pozabim ter s treningom nadaljujem naslednji dan. To seveda ne sme priti v navado. Zato je zelo dobro, da sva oba z možem v istem športu, saj drug drugega podpirava in bodriva.

13. Pet tvojih karakternih lastnosti, ki jih s pridom lahko uporabljaš pri WOD-ih kot »zagon« za čim boljši rezultat?

Prva lastnost bi lahko bila usmerjenost k cilju. Potem, trma in močna želja. Od sebe zahtevam največ in si želim vstopiti v »cono«, ko ne vem več kaj se dogaja okrog mene in ne vem več kaj delam, samo delam. Jih je pet? Pri vsem tem pa se poskusim čim bolj zabavati.

14. Kaj bi želela sporočiti ostalim puncam in fantom, ki se ukvarjajo s CrossFit-om, želijo izboljšati svoje rezultate in se nekoč tako kot ti, uvrstiti na regionalno tekmovanje?

Sporočila bi jim, naj trdo trenirajo in ne obupajo, ko je najtežje. Kar naenkrat lahko sam sebe presenetiš in narediš nekaj, kar si nisi nikoli mislil, da boš. Naj zaupajo sebi, še posebej pa vsem trenerjem, ki jim na njihovi poti pomagajo. Počasi se daleč pride.

Nuša Repovž in Žiga Urh sta se pred kratkim vrnila z Danske, kjer sta Slovenijo zastopala na regionalnem CrossFit tekmovanju – The Europe Regionals, ki najboljše tri v Evropi popelje naprej na glavne igre Reebok CrossFit Games 2012. V močni konkurenci in v boju z nepredstavljivimi fizičnimi izzivi t.i. WOD-i, je Nuša v ženski konkurenci, ki je med drugim vsebovala tudi lanskoletno svetovno prvakinjo Annie Thorisdottir osvojila 33., Žiga pa v izenačeni in številčno močni moški kategoriji odlično 31. mesto. V imenu vseh članov VigorGround-a čestitamo tako Nuši kot Žigu za vložen trud, požrtvovalen nastop in odličen dosežek.