Mišice

Stvari, ki jih lahko počnemo s telesom, se nam večinoma zdijo samoumevne. Le redko pomislimo, da za vsem gibanjem, ki se ga zavedamo in tudi tistim, ki se ga ne, stojijo mišice. Brez mišic kri ne bi krožila po telesu, prebavni sistem ne bi deloval, ne bi se pogovarjali, hodili ali celo stali. A kako mišice vse to počnejo? Kako je sestavljen in kako deluje stroj, ki ga uporabljamo prav vsak dan, od prvega zgiba v maminem trebuhu do zadnjega izdiha?

Vsak zna na telesu pokazati mišice. Kakšen pa je odgovor na na videz preprosto vprašanje: kaj je mišica? Z njimi tečete, na fitnesu dvigujete uteži, rolate, od njih pričakujete, da se bodo z vadbo okrepile, postale vzdržljivejše, hitrejše itd.

Kaj je torej mišica?

Mišica je telesno tkivo, sestavljeno iz celic, specializiranih za krčenje. Glavna naloga mišice je torej njeno krčenje in posledično ustvarjajnje sile.

Glede na vrsto celic, iz katerih so zgrajene, lahko mišice razdelimo na prečnoprogaste in gladke mišice ter srčno mišico.

Prečnoprogaste mišice imenujemo tudi skeletne mišice. Ime prečnoprogaste so dobile zaradi značilega prečnoprogastega videza, ki je posledica same zgradbe mišičnih celic (več v nadaljevanju). To so mišice, ki v glavnem omogočajo premikanje telesnih delov, ki so med seboj povezani s sklepi. Izjema so na primer obrazne mišice, ki omogočajo obrazno mimiko.

Človeško telo ima okrog 639 skeletnih mišic, ki se razlikujejo po obliki in velikosti. Mišice se na kosti pripenjajo neposredno ali posredno preko kit in večinoma nastopajo v nasprotno delujočih parih. Primer takega para sta na primer dvoglava (biceps) in troglava (triceps) nadlaktna mišica; biceps krči komolec, triceps pa ga izteguje.

Skeletne mišice so pod nadzorom naše volje in se običajno krčijo hoteno, zato jih imenujemo tudi hotne mišice.

Gladke mišice so sestavni del krvnih žil, prebavnega trakta, dihalnih poti, mehurja, kože, oči, maternice itd. Teh mišic ne moremo zavestno nadzorovati, zato jim pravimo tudi nehotne mišice. Zanimiv primer takih mišic so na primer mišice naježevalke, ki so odgovorne za naježenje dlak. Vsaka dlaka na telesu ima namreč svojo mišico, ki jo lahko v določenih situacijah postavi pokonci.

Srčna mišica je, kot že samo ime pove, sestavni del srca. To je zelo vzdržljiva mišica, ki se enakomerno krči, ima omejen obseg raztega in skeletnim mišicam enako silo krčenja.

Glavna naloga vsake mišice je torej njeno krčenje. Kako se mišica skrči? Kaj točno se skrči? Da bi lahko odgovorili na ti dve vprašanji, moramo poznati vsaj osnovno zgradbo mišice. Čeprav se razlikujejo v anatomski zgradbi, je princip delovanja vseh treh vrst mišic podoben. V nadaljevanju bo za enkrat govora le o zgradbi in delovanju skeletnih mišic.

Zgradba skeletne mišice

V uvodnem delu sem zapisal, da je mišica telesno tkivo, sestavljeno iz celic, specializiranih za krčenje. Celica skeletne mišice se imenuje mišično vlakno. Mišična vlakna so v primerjavi z drugimi telesnimi celicami precej velika; dolga so od 1 do 60 µm in v premeru merijo od 1 do 400 mm.

Mišična vlakna so obdana s tremi vrstami čvrstih vezivnih ovojnic. Prva vrsta ovojnic (endomizij) obdaja vsako mišično vlakno posebej, druga vrsta ovojnic (perimizij) obdaja več mišičnih vlaken skupaj in jih tako združuje v snope, tretja vrsta (epimizij) pa obdaja celotno mišico. Te vezivne ovojnice se na koncih mišice združijo in tvorijo kite, s katerimi so mišice pritrjene na skelet.

Zgradba mišice

Kot vsaka celica, ima tudi mišično vlakno celično membrano – sarkolemo, ki omogoča prenos različnih snovi v in iz celice. Znotraj vsake celice se nahajajo energetsko bogate molekule in številne strukture, ki celici omogočajo delovanje.

Sedaj smo pri bistvenem delu mišice: elementi mišičnih celic, s pomočjo katerih se mišica dejansko krči, se imenujejo miofibrile. Te so nadalje sestavljene iz dveh različnih beljakovinskih struktur – filamentov, tanjšega aktina in debelejšega miozina. Vsak miozinski filament je obdan s šestimi aktinskimi.

Miozin in aktin se na vsakem koncu pripenjata na tako imenovani Z-disk, ki poteka prečno na mišično vlakno.

Enoti miofibrile, ki poteka od enega Z-diska do drugega pravimo sarkomera. Sarkomera je najmanjša funkcionalna enota mišice. Dolga je okrog 2,5 µm in v premeru meri okrog 1µm.

Ureditev aktina in miozina v sarkomeri da značilni prečnoprogasti videz skeletne mišice. Vsaki temnejši progi pravimo A pas, svetlejši pa I pas. Poleg Z-diska dajejo miofibrilam fizično oporo in s tem možnost delovanja še nekateri drugi filamenti.

Mišično vlakno

V eni miofibrili je približno 3000 aktinskih in 1500 miozinskih filamentov, vendar pa zaradi svoje velikosti miozinski filamenti sestavljajo okoli 65% beljakovin skeletnih mišic.

Z opisom osnovne zgradbe skeletne mišice smo zaključili. Morda se sprašujete, kako se lahko mišica s pomočjo opisanih struktur skrči. Ideja je zelo preprosta: miozinski filamenti imajo številne ročice, ki se prijemljejo aktinskih filamentov in po njih plezajo kot po vrvi. Na tak način aktinski in miozinski filameti drsijo eden mimo drugega in tako krčijo mišico in ustvarjajo mišično napetost. A o tem več v enem od prihodnjih člankov.