Kettlebell in rehabilitacija športnih poškodb

Primarni cilj programa rehabilitacije po športni poškodbi je – upoštevajoč varnostne kriterije – čim prejšnja vrnitev športnika / rekreativca na treninge s polno obremenitvijo in tekmovanja. Bistven sestavni del programa so tudi terpevtske krepilne vaje, s katerimi športnik pridobi nazaj telesne sposobnosti, ki jih je zaradi poškodbe izgubil. Za ta namen se uporabljajo najrazličnejši pripomočki, od klasičnih uteži in elastik do raznih naprav itd. Predpisane vaje naj bi, progresivno, čim bolj posnemale specifične funkcionalne gibalne vzorce določenega športa, pri tem pa je lahko – zaradi svoje oblike in posledičnih možnosti uporabe – v pomoč tradicionalna ruska utež – kettlebell.

Faze celjenja poškodbe

Faze celjenja poškodovane mišice so podobne celjenju ostalega vezivnega tkiva.

V akutni fazi je najpomembneje namestiti mišico v podaljšan / raztegnjen položaj. Revaskularizacijo in funkcioniranje latentnih kapilar, ki se začne v prvih 24 do 48 urah, je treba opraviti v funkcionalnem položaju. S takim načinom zagotovimo dobra izhodišča za zgodnjo mobilizacijo. Osnovni princip obravnave v prvih 48 urah:

• počitek in razbremenitev;
• namestitev mišice v funkcionalen položaj;
• če je mogoče, izogibanje protibolečinskim in protivnetnim zdravilom (glej članek Nesteroidni antirevmatiki in poškodbe);
• zgodnje gibanje znotraj varnih (nebolečih) meja;
• daljše ohlajanje je vprašljivo (glej članek Športne poškodbe in terapija RICES),
• ob natančni analizi se odločamo o dodajanju vitaminov A, C, E in beta karotena, mineralov (cink, mangan, magnezij in kalcij) in esencialnih maščobnih kislin (EPA in DHA)

Za obdobje rasti tkiv je značilno zbiranje mnogih vrst celic, med katerimi izstopajo fibroblasti in miofibroblasti. Za zagotavljanje kisika in hranilnih snovi se še vedno razraščajo kapilare. Osnovna načela obravnave od tretjega do 21. dne obsegajo:

• mobilizacija v mejah bolečine;
• aerobna vadba, ki spodbuja presnovo;
• vadba predvsem v odprti kinetični verigi;
• vzdržljivost mišic vadimo z relativno nizkimi obremenitvami in veliko ponovitvami (vsaj 15 ponovitev);
• popoln obseg gibljivosti naj bi bil dosežen med 14. in 21. dnem;
• proprioceptivna vadba je pomembna, ker vzpodbuja reinervacijo;
• uporaba različnih fizioterapevtskih postopkov je lahko v podporo procesu proliferacije.

V obdobju ponovnega oblikovanja se vzpostavi končna struktura novo oblikovanih tkiv. Ožilje se razporedi v končno obliko. Konec tega obdobja je težko določiti, ker dozorevanje tkiva traja tudi mesece in leta. Osnovni principi obravnave od 21. dne naprej (remodulacija):

• specifična vadba, ki mora čiim bolj posnemati vzorce gibanja, značilne za določen šport;
• proprioceptivna vadba naj traja toliko časa, dokler ni dosežen običajen kinestetičen občutek;
• ohraniti ali povečati raztegljivost mišic in s tem obseg gibljivosti znotraj fizioloških meja;
• preprečiti možnost ponovne poškodbe z ustrezno vadbo in ortotskimi pripomočki.

Najpomembnejši cilj zadnjega obdobja rehabilitacije je povrnitev normalne funkcionalnosti.

Kettlebell

Kettlebell oz. girja je tradicionalna ruska utež, ki je videti kot topovska krogla s ploskim dnom in ročajem. V Rusiji so se kettlebell-i pojavili okoli leta 1700. Takrat so jih uporabljali za merjenje teže žit in blaga. Na festivalih, sejmih in ob koncu delovnega dne na trgih so kmetje začeli z meriti moči z vihtenjem in dvigovanjem kettlebell-ov. Kmalu so opazili koristi za zdravje in dobro počutje, ki so povezane s to aktivnostjo. Kasneje je koristi vadbe s kettlebell-i  prepoznala tudi ruska vlada. Leta 1981 je bil ustanovljen prvi uradni odbor za kettlebell-e. Odbor je uvedel obvezno vadbo s kettlebell-i za ljudstvo, z razumevanjem da bo to orodje ljudem izboljšalo telesno pripravljenost, povečalo produktivnost, ter zmanjšalo stroške zdravstva.

Kettlebell  pridobiva na priljubljenosti tudi v zahodnem svetu. Kot sestavni del treningov se vadba s kettlebell-i uporablja za izboljšanje gibljivosti, eksplozivnosti, vzdržljivosti in koordinacije, koristi tovrstne vadbe pa se vedno pogosteje izkorišča tudi v procesu rehabilitacije raznih skeletno-mišičnih poškodb.

Vključitev kettlebell-a v proces rehabilitacije športnih poškodb

Glavni cilji terapije v prvi fazi rehabilitacije so zmanjšanje bolečine in otekline ter ohranitev in / ali povečanje gibljivosti. Vaj proti uporu se v tem obdobju ne izvaja. V drugi fazi so glavni cilji zmanjšanje bolečine in otekline ter povečanje gibljivosti in ohranitev / povečanje moči, v tretji pa vzpostavitev popolne funkcionalnosti, povrnitev telesnih sposobnosti in odprava morebitnih pomanjkljivosti, ki bi bile lahko vzrok za nastanek / ponovitev poškodbe.

Zaradi svoje oblike kettlebell omogoča izvajanje določenih vaj, ki jih je z običajno športno opremo (ročke, palice itd.) težko ali celo nemogoče izvesti (pravilno / v želeni obliki). Sem spadajo predvsem različna enoročna in dvoročna vihtenja oz. nihanja.

Med nihanjem so močno aktivirane mišice posteriorne ekstenzorske verige (hrbtenične izravnalke, zadnjične mišice, upogibalke kolena…), trupa in ramenskega obroča. Poleg močnih koncentričnih kontrakcij, ki so v spodnjem delu nihaja potrebne za začetek gibanja navzgor, so za pravilno in varno izvedbo potrebne tudi močne ekscentrične kontrakcije, ki so značilne za številne športe; v zgornjem delu nihaja gibanje zavirajo in vodijo mišice trupa in ramenskega obroča, v spodnjem pa že omenjena ekstenzorska veriga in mišice ramenskega obroča.

Vaje s kettlebell-i lahko v drugi in tretji fazi pripomorejo h kakovostni funkcionalni rehabilitaciji v smislu izboljšanja gibljivosti, koordinacije, predvsem pa ohranjanja in postopnega povečevanja moči (maksimalne moči (ang. strength) in dela, opravljenega na časovno enoto (ang. power)). Raziskave tudi kažejo, da lahko vaje s poudarjenim ekscentričnim delom zmanjšajo tveganje za nastanek oz. ponovitev mehkotkivnih poškodb.

Vadba s kettlebell-i športniku omogoča razvoj moči z vajami, ki vključujejo funkcionalna gibanja s pospeševanjem in zaviranjem, pomaga pa lahko tudi pri prehodu od funkcionalnih krepilnih / terapevtskih vaj k vadbi s polno obremenitvijo. Vsekakor pa so za prepoznavo in priznanje vseh potencialnih koristi vadbe s kettlebell-i potrebne še nadaljne raziskave, ki bodo bolj natančno preučile aktivacijo mišic med izvajanjem različnih vaj ter vpliv na različne telesne sposobnosti.

Literatura

1. Brumitt J, En Gilpin H, Brunette M, Meira EP. Incorporating kettlebells into a lower extremity sports rehabilitation program. N Am J Sports Phys Ther, 2010; 5(4): 257 – 65.
2. Jay K et al. Kettlebell training for musculoskeletal and cardiovascular health: a randomized controlled trial. Scand J Work Environ Health, 2011; 37(3): 196 – 203.
3. Brumitt J, Dale RB. Functional rehabilitation exercise prescription for golfers. Athletic Ther Today. 2009; 14(4):8–12.
4. Hibbert O, Cheong K, Grant A, Beers A, Moizumi T. A systematic review of the effectiveness of eccentric strength training in the prevention of hamstring muscle strains in otherwise healthy individuals. N Am J Sports Phys Ther, 2008; 3(2): 80 – 93.
5. www.vigorground.com