Probiotiki

Gregor Vidmar, 5. 10. 2009

Človeški črevesni mikrobiom sestavlja od 400 do 1000 različnih bakterijskih vrst in vsebuje pa približno 10x več bakterij kot je eukarotskih celic v celem telesu. Struktura črevesnega mikrobioma se med posamezniki zelo razlikuje, prav tako pa so očitne tudi razlike med populacijami. Tako imajo bolj primitivne skupnosti precej drugačne črevesne mikrobiome kot ljudje v sodobnih družbah, kar je predvsem posledica večje higiene in uporabe antibiotikov pri slednjih. Posledica je je izginevanje določenih vrst mikroorganizmov iz prebavnega trakta pri sodobnem človeku.

Poleg tega do porušenja črevesnega ravnovesja lahko pripeljejo tudi razne bolezni, zastrupitve in poškodbe, to porušenje pa je lahko dodaten vzrok za drisko, gastroenteritis, Chronovo bolezen, ulcerativni kolitis, zaprtje ter nekatere vrste raka in alergije. V nasprotju lahko normalen, zdrav črevesni mikrobiom onemogoči razvoj patogenih mikroorganizmov, spodbuja črevesni imunski sistem ter omogoča normalno proizvodnjo nekaterih vitaminov, aminokislin, rastnih faktorjev, poliaminov, antioksidantov in kratkoverižnih maščobnih kislin.

Logično je torej pričakovati, da lahko uporaba mikroorganizmov, ki sestavljajo mikrobiom, ponovno vzpostavi ravnovesje v črevesju in s tem eno od osnov zdravja. Tem mikroorganizmom pravimo probiotiki.

Probiotiki so torej nepatogeni mikroorganizmi, ki se nahajajo v hrani ali specializiranih dodatkih in pozitivno vplivajo na zdravje gostitelja, ki jih je zaužil.

Probiotični mikroorganizmi

Med najpogosteje uporabljene mikroorganizme za probiotične namene spadajo mlečnokislinske bakterije iz vrst:

  1. lactobacillus (acidophilus, bulgaricus, casei, rhamnosus GG in plantarum)
  2. bifidobacterium (adolescentis, animalis, bifidum, breve, infantis, longum in thermofilus)

Poleg naštetih se uporabljata tudi mlečnokislinski bakteriji Enterococcus faecium in Streptococcus thermofilus ter nemlečnokislinske bakterije Bacillus subtilis in kvasovke Saccharomyces boulardii in Saccharomyces cerevisiae.

Najpogosteje se probiotike uživa v obliki fermentiranih mlečnih izdelkov (npr. jogurt, kefir) in specializiranih prehranskih dodatkov ter s probiotiki obogatenih živil.

Uporaba probiotikov v medicinske namene

Driska

1. Driska zaradi uporabe antibiotikov

Pri približno 20% bolnikov, ki uporabljajo antibiotike (antibiotiki lahko v črevesju spodbudijo razvoj patogenih bakterij), pride do porušenja črevesne flore in posledično driske.

2. Potovalna driska

Potovalna driska se pojavi pri približno polovici ljudi, ki potujejo v manj razvite države.

3. Driska zaradi infekcije

Do infekcije črevesja lahko pride zaradi raznih patogenih bakterij in virusov. Probiotiki so se do sedaj izkazali za učinkovite le v nekaj primerih. Dokazano je npr., da skrajšujejo trajanje trajanje črevesne infekcije zaradi rotavirusa, ki je najpogostejši vzrok za hudo drisko pri otrocih. V primeru infekcije z E. Coli se probiotiki niso izkazali za učinkovite.

Gastroenteritis

Vnetje sluznice črevesja spada med najpogostejše vzroke akutne driske, ki običajno traja nekaj dni. Vzrok vnetja so lahko virusi, bakterije ali paraziti. Raziskave so pokazale, da lahko uporaba probiotokov, predvsem pri otrocih, manj pri odraslih, skrajša trajanje driske.

Sindrom razdraženega črevesja

Simptomi sindroma razdraženega črevesja vključujejo drisko ali zaprtje, trebušne krče, flatulenco in napihnjenost. Uporaba probiotikov se je pri teh simptomih izkazala za učinkovito.

Vnetne črevesne bolezni

Med vnetne črevesne bolezni spadata npr. Chronova bolezen in ulcerativni kolitis. Točni vzroki za nastanek teh bolezni sicer niso znani, vendar naj bi mednje spadalo tudi porušenje črevesnega mikrobioma. Raziskave kažejo pozitivne učinke uporabe probiotokov kot dela terapije.

Rak

Probiotiki zmanjšujejo koncentracije določenih encimov in sekundarnih žolčnih soli v blatu ter absorpcijo škodljivih mutagenov, ki lahko prispevajo k razvoju črevesnega raka. Poleg tega normalen črevesni mikrobiom proizvaja encime, ki prekancerogene spreminjajo v kancerogene. Raziskave so pokazale, da lahko določeni probiotiki zmanjšujejo koncentracijo teh encimov v blatu in tako zmanjšujejo možnosti za razvoj črevesnega raka.

Nekaj raziskav je pokazalo tudi pozitivne učinke probiotikov na rast tumorjev. Možni mehanizmi vključujejo: izboljšanje imunskega odgovora, spremembno presnovne aktivnosti črevesja, vezavo in razkroj kancerogenov, proizvodnjo antimutagenih snovi in spremembo fiziokemičnih pogojev v črevesju.

Tudi epidemiološke in populacijske raziskave kažejo obratno sorazmerje med uživanjem fermetiranih mlečnih izdelkov in pojavnostjo črevesnega raka in raka na dojkah.

Imunski sistem

Raziskave kažejo, da probiotiki lahko izboljšajo imunski odgovor telesa, vendar pa mehanizmi zaenkrat še niso pojasnjeni. Več raziskav sicer poroča o izločanju številnih citokinov (različne snovi, ki jih izločajo celice imunskega sistema) po in vitro stimulaciji levkocitov z mlečnokislinskimi bakterijami in / ali po zaužitju probiotikov. Ti citokini vplivajo na delovanje imunskega sistema.

Prebava laktoze

Znano je, da se laktozo v fermentiranih mlečnih izdelkih lažje prebavlja kot v nefermentiranih. Vzrok za to naj bi bili encimi, ki jih proizvajajo probiotiki v fermentiranih izdelkih. Različni probiotiki imajo različno encimsko aktivnost in zato tudi različen vpliv na prebavo laktoze. B. bifidus ima tako zelo majhen vpliv, L. bulgaricus pa zelo velik.

Hiperlipidemija

Raziskave kažejo, da lahko uživanje probiotikov zmanjša količino serumskih lipidov. To naj bi bila posledica fermentacije (zaradi probiotikov) neprebavljivih vlaknin v črevesju, pri čemer nastajajo kratkoverižne maščobne kisline, ki lahko zavirajo sintezo holesterola v jetrih ali pa plazemski holesterol mobilizirajo v jetra. Drugi možni mehanizmi so:

  • bakterijska asimilacija holesterola,
  • dekonjugacija žolčnih kislin, kar zmanjša absorpcijo in poveča izločanje holesterola,
  • vezava holesterola na celične stene bakterij.

Infekcije s Helicobacter pylori

Infekcija z bakterijo Helicobacter pylori je eden od dejavnikov za nastanek rezjed sluznice prebavnega trakta. Nekatere raziskave so pokazale, da je uživanje probiotikov lahko koristen del standardne terapije.  Možni mehanizmi delovanja so: proizvodnja antimikrobnih snovi, spodbujanje izločanja sluzi, spodbujanje specifičnih in nespecifičnih imunskih odgovorov itd.

Terapija s probiotiki se je izkazala za učinkovito tudi pri:

  • preventivi in uravnavanju nekaterih atopičnih bolezni (npr. atopični dermatitis, alergični rinitis, astma),
  • infekcijah genitourinarnega trakta,
  • nekaterih jetrnih boleznih,
  • jetrnih poškodbah zaradi alkohola in
  • povišanem krvnem tlaku.

Literatura

  1. Gill HS, Guarner F. Probiotics and human health: a clinical perspective. Postgrad Med J, 2004; 80: 516 – 526.
  2. Dominguez-Bello MG, Blaser MJ. Do you have a probiotic in your future? Microbes Infect, 2008; 10(9): 1072 – 1076.
  3. Brown A, Valiere A. Probiotics and Medical Nutrition Therapy. Nutr Clin Care, 2004; 7(2): 56 – 68.
  4. de Vrese M, Schrezenmeir J. Probiotics, prebiotics, and synbiotics. Adv Biochem Eng Biotechnol, 2008; 111: 1 – 66.
  5. Rao S, Srinivasjois R, Patole S. Prebiotic supplementation in full-term neonates: a systematic review of randomized controlled trials. Arch Pediatr Adolesc Med, 2009; 163(8): 755 – 64.
  6. Marco ML, Pavan S, Kleerebezem M. Towards understanding molecular modes of probiotic action. Curr Opin Biotechnol, 2006; 17(2): 204 – 10.
  7. O’Hara AM, Shanahan F. Mechanisms of action of probiotics in intestinal diseases. ScientificWorldJournal, 2007; 7: 31 – 46.