Je sadje idealno živilo?

Sadje velja za zdravo živilo, polno vitaminov, mineralov, balastnih snovi in z večinoma zelo nizkim – ali celo neobstoječim – deležem maščob. Poleg tega ima večina sadja tudi nizek glikemični indeks. Vse našteto daje vtis, da je sadje idealno živilo, vcepljanje »neizpodbitnega dejstva«, ki poteka od otroških let, namreč da je sadje zdravo, zdravo, zdravo, pa med ljudmi ne pušča nobenih dvomov: sadje JE zdravo in pojesti ga je treba čim več. Konec debate!

Žal bom s tem člankom zopet zaplaval proti toku in si spotoma verjetno prislužil še kakšno klofuto ogorčenega bralca, čigar neomajno stališče, da sadje JE idealno živilo, temelji na veri in ne na znanstveno dokazanih dejstvih in ki od tega prepričanja jasno nikakor ni pripravljen odstopiti. Zato naj na tem mestu pojasnim še sledeče: ta članek (ali katerikoli drug članek na Cenim.se) ni namenjen prepričevanju. Predstavljena so le znanstveno dokazana dejstva, ki jih bralec lahko sprejme ali pa – iz kakršnegakoli razloga – tudi ne. Lahko rečem le, da je članek izziv. Kakšen? O tem razmislite sami.

V nadaljevanju bo torej govora o »temni« strani uživanja sadja, ki je posledica nekaterih posebnosti glavnega ogljikovega hidrata v sadju – fruktoze. Za lažje razumevanje problema si najprej oglejmo nekaj osnov o ogljikovih hidratih.

Osnove ogljikovih hidratov

Ogljikove hidrate razdelimo na monosaharide in oligosaharide (enostavni ogljikovi hidrati) ter polisaharide (kompleksni ogljikovi hidrati). Med enostavne ogljikove hidrate spadajo npr. glukoza (grozdni sladkor), fruktoza (sadni sladkor), sukroza (namizni sladkor) in laktoza (mlečni sladkor). Kompleksne ogljikove hidrate lahko razdelimo na prebavljive (glikogen, škrob itd.), delno prebavljive in neprebavljive oziroma vlaknine. Vlaknine nadalje razdelimo na netopne (npr. celuloza) in topne (hemiceluloza, pektin itd.)

Glikogen je kompleksen ogljikov hidrat, sestavljen iz velikega števila molekul glukoze. Imenjuemo ga tudi živalski škrob, saj se nahaja v tkivih (predvsem jetrih in mišicah) živali in ljudi. Telo lahko shrani 250 – 400g mišičnega in okoli 100g jetrnega glikogena v obliki glikogenskih rezerv. Medtem, ko je jetrni glikogen vir energije za celo telo, mišični glikogen lahko porabljajo le mišice. Poleg tega, da je mišični glikogen vir energije, so zaradi polnih glikogenskih rezerv mišice tudi bolj čvrste. In obratno: prazne ali na pol prazne glikogenske rezerve imajo za rezultat mehko, ohlapno muskulaturo.

Prebava oglikovih hidratov se prične že v ustih, nadaljuje pa v želodcu in tankem črevesju, kjer so prebavljivi ogljikovi hidrati prebavljeni do monosaharidov (glukoza, fruktoza, galaktoza) in absorbirani direktno v krvni obtok in na voljo za nadaljno presnovo.

Presnova ogljikovih hidratov

Vse snovi, torej tudi vsa hranila in s tem ogljikovi hidrati, ki se iz črevesja absorbirajo v kri, gredo najprej čez telesno čistilno napravo – jetra, od tod pa naprej po krvi do vseh telesnih tkiv in organov, ki jih po potrebi uporabljajo za vzdrževanje najrazličnejših telesnih funkcij. Večina ogljikovih hidratov, ki s krvjo kroži po telesu, je v obliki glukoze, ki jo v tem primeru imenujemo krvni sladkor. Kako torej telo uporablja krvni sladkor?

1. Če raven krvnega sladkorja, ki s krvjo kroži po telesu, ni stabilna, se porablja za neposredno pridobivanje energije za delovanje telesa.

2. Če krvni sladkor ni potreben za neposredno pridobivanje energije, se v mišicah in jetrih spreminja in shranjuje kot glikogen, ki ga telo kasneje porabi za pridobivanje energije.

3. Če so vse glikogenske zaloge polne in krvni sladkor ni potreben za neposredno pridobivanje energije, se odvečni ogljikovi hidrati v jetrih presnovijo v maščobne kisline, ki se nato sprostijo v krvni obtok in shranijo v maščobne celice po celem telesu. To je scenarij, ki vodi do kopičenja odvečne telesne maščobe. Manšji del teh maščob se lahko porabi tudi za pridobivanje energije za delovanje telesa.

Tako se torej porablja krvni sladkor oziroma glukoza. Zdaj pa si oglejmo, kaj se dogaja po zaužitju sadja oziroma sadnega sladkorja – fruktoze.

[PAGEBREAK]

Presnova fruktoze

1. Kot je bilo že omenjeno, se lahko glukoza v jetrih in mišicah spreminja v glikogen, ki se v omejenem obsegu kopiči v glikogenskih rezervah. In medtem, ko lahko jetra v glikogen pretvarjajo tudi fruktozo, mišice – zaradi odsotnosti potrebnih encimov – tega niso sposobne.

2. Raziskave so pokazale, da se večina glukoze v jetrih ne absorbira pač pa jih prečka nespremenjena, saj je glukoza edini vir za proizvodnjo glikogena v mišicah. Po drugi strani pa je fruktoza za mišice neuporabna in se zato porablja za polnjenje glikogenskih rezerv v jetrih.

3. Raziskave so tudi dokazale, da se v jetrih velik del fruktoze – poleg tega, da se pretvarja v glikogen – spreminja neposredno v maščobne kisline. Te se nato sproščajo v kri in shranjujejo kot odvečna telesna maščoba, ali pa se – v manjši meri – porabljajo za pridobivanje energije za delovanje telesa.

4. Ker jetrni glikogen lahko zagotavlja energijo za vsa telesna tkiva in organe, v jetrih obstaja encim, ki sporoča, kdaj so glikogenske rezerve v jetrih polne, kar naj bi pomenilo, da ima telo na razpolago vso potrebno energijo za delovanje. Ko se to zgodi, se večina nadaljnih ogljikovih hidratov, ki pridejo v jetra, spremeni v maščobe, te pa se nadalje shranjujejo v drug tip energetskih rezerv, ki si jih nihče ne želi – odvečno telesno maščobo. Dodatni problem prestavlja tudi dejstvo, da se to lahko zgodi tudi, če mišične glikogenske rezerve niso polne. Za telesno aktivne ljudi – športnike in rekreativce – pa nezapolnjene glikogenske rezerve v mišicah pomenijo zmanjšane telesne sposobnosti. Slabo, kajne?

Če še enkrat na kratko povzamem potek dogajanja po zaužitju sadja:

  • pojemo sadje;
  • fruktoza iz sadja se iz črevesja absorbira v kri, ki gre najprej do jeter;
  • del fruktoze se v jetrih takoj pretvori v maščobne kisline, ki se sprostijo v kri;
  • če jetrne glikogenske rezerve niso polne, se fruktoza presnovi v glikogen in shrani v jetrnem tkivu. Ko so jetrne glikogenske rezerve polne, se proizvodnja glikogena po celem telesu ustavi oziroma drastično upočasni tudi, če mišične rezerve še niso polne;
  • če so jetrne glikogenske zaloge polne, se večina ogljikovih hidratov, ki pridejo v jetra, presnovi v maščobne kisline.

V čanku o glikemičnem indeksu živil ste v tabelici glikemičnih indeksov morda opazili, da ima sadje (npr. jabolko ali grenivka) nižji GI kot rjav riž ali krompir. Ste se vprašali, zakaj? Kako je to mogoče, če pa sadje vsebuje sladkor, riž in krompir pa kompleksne ogljikove hidrate? Odgovor ste ravnokar prebrali. Glikemični indeks pove, kako hrana, ki jo zaužijemo, vpliva na dvig krvnega sladkorja. Sadje ima na to relativno majhen vpliv, saj se večina fruktoze – še preden pride v sistemski krvni obtok – spremeni neposredno v MAŠČOBE!!!

Se je sadju torej treba povsem odpovedati?

Nikakor! A če je cilj optimizacija dejavnikov za izgubo telesne maščobe, je vsekakor vredno razmisliti o zamenjavi sadja s kompleksnimi ogljikovimi hidrati; minerale, vitamine in balastne snovi pa vsebuje tudi zelenjava.

Bolj kot odvračanju od uživanja sadja naj članek služi kot podlaga za razmislek o shujševalnih dietah, ki priporočajo sadje kot odlično živilo za odpravljanje odvečne telesne maščobe. Se vam sadna dieta še vedno zdi tako privlačna?

Literatura

  1. Elliott SS, et al. Fructose, weight gain, and the insulin resistance syndrome. Am J Clin Nutr 2002; 76:911-922.
  2. Bantle JP, Raatz SK, Thomas W, Georgopoulos A. Effects of dietary fructose on plasma lipids in healthy subjects. Am J Clin Nutr 2000; 72:1128-34.
  3. Park OJ, Cesar D, Faix D, Wu K, Shackleton CH, Hellerstein MK. Mechanisms of fructose-induced hypertriglyceridaemia in the rat. Activation of hepatic pyruvate dehydrogenase through inhibition of pyruvate dehydrogenase kinase. Biochem J 1992 15; 282:753-7.
  4. Herzberg GR, Rogerson M. Interaction of dietary carbohydrate and fat in the regulation of hepatic and extrahepatic lipogenesis in the rat. Br J Nutr 1988 Mar; 59(2):233-41.
  5. Astrup A, Raben A, Vasilaras TH, Moller AC. Sucrose in soft drinks is fattening: a randomized 10 week study in overweight subjects. Am J Clin Nutr 2002; 75(suppl):405S.
  6. Karen L. Teff, et al. Dietary Fructose Reduces Circulating Insulin and Leptin, Attenuates Postprandial Suppression of Ghrelin, and Increases Triglycerides in Women. J Clin Endocrin Metab 2004; 6:2963-2972
  7. Tordoff MG, Alleva AM. Effect of drinking soda sweetened with aspartame or high-fructose corn syrup on food intake and body weight. Am J Clin Nutr 1990; 51:963-9.
  8. Jacobson MF. High-fructose corn syrup and the obesity epidemic. Am J Clin Nutr 2004; 80(4):1081
  9. Jürgens H et al. Consuming fructose-sweetened beverages increases body adiposity in mice. Obes Res 2005; 13(7):1146-56.
  10. Beynen AC, et al. Liver cholesterol concentrations in mice fed diets containing various sources of fat, carbohydrates or fiber. Int J Vitam Nutr Res 1989; 59(4):401-5.
  11. Bray GA. How bad is fructose? Am J Clin Nutr 2007; 86:895-896.
  12. E.J. Parks, L.E. Skokan, M.T. Timlin, C.S. Dingfelder. Dietary Sugars Stimulate Fatty Acid Synthesis in Adults. J Nutr June 2008; 138: 1039-1046.

komentarjev 64

  1. Teych -  19. 06. 2006 - 17:11

    Pol ne stekam! :(
    Ampak tolk mi je pa jasn da je sadje ful bed?
    Zaka pol vsi pravjo da je treba sadje jest?

    Sam ce tko pomislm sadje u glavnem punce papamo, fantje bol mal
    pa smo punce ponavad bolj spehaste…

    A je tko?

    Odgovori
  2. Tjasa -  20. 06. 2006 - 13:16

    Teychi, poanto si dojela.
    Sadje ni noben bav-bav, ce seveda clovek zivi aktivno in ve, kdaj je sadje primerno uzivati. Za vecino sedece populacije pa zal ne velja splosno prepricanje, da je sadje najboljsa prehranska izbira. Ta trditev seveda ne more biti prevec priljubljena, ker smo vsi indoktrinirani s tem, da sadje pac JE zakon, ampak ce clovek razume, kako poteka presnova glavnih sestavin sadja, mu je jasno, zakaj obstaja toliko predebelih zensk, ki prakticno zivijo samo od sadja in sedenja.

    Odgovori
  3. TATJANA -  30. 08. 2006 - 14:28

    SADJE JE V KOMBINACIJI Z ZADOSTNIM GIBANJEM +NEKAJ OREščKI IN ZELENJAVE IDEALNA KOMBINACIJA IN TUDI “SEDEčA” POPULACIJA BI SHUJšALA.KRUH PA JE NAJVEčJI PRETVORNIK V MAščOBE,KI DELAJO TE RITKE DEBELE…
    DA PA SADJE NI IDEALNO ŽIVILO PA GREGOR VIDMAR OPROSTI,AMPAK ZAšEL SI DALEC OD NARAVNIH ZAKONOV.ČLOVEK SI JIH PRIREJA IN KRŠI IN POSLEDICA TEGA SO VSE BOLEZNI KI JIH IMAMO
    LP TATJANA

    Odgovori
  4. ALEX -  31. 08. 2006 - 6:25

    Seveda večino fruktoze se takoj spremeni v maščobe,saj je mati narava že pred milijoni let programirala sadje za človek-kot njegovo naravno hrano,ki jo prepozna po prijetnem videzu,vonju in okusu!če bi bilo (npr.)meso programirano za človeka,potem bi imel človek na rokah zverske kremplje in ne prstov,ki so značilni za “plezalno”roko(šimpanz,orangutan,človek)
    Upam,da kdo ne misli,da je mati narava sprogramirala za človeka palačinke,golaž,pomfri.sladoled in kavico?!!
    ali kar Tuša,Spara,Merkatorja!!!!
    lp alex.bass.net

    Odgovori
  5. Katarina -  31. 08. 2006 - 10:09

    Tatjana in Alex, ne vem, s čim se sicer ukvarjata, ampak iz vajinih komentarjev ugotavljam, da ne s človeškim telesom in njegovim delovanjem. Puhlice kot sta “naravni zakoni” in “narava nas je sprogramirala” nista dorasli temu članku, da ne rečem da sta kiksnila poanto. Članek ne pravi, da je sadje zanič hrana, samo da ni idealna za hujšanje. Pa še nekaj bi pripomnila – tisti, ki stalno omenjate, da je pred ne vem kolko 1000 leti človek jedel samo sadje in zelenajvo pozabljate, da je od takrat minilo ne vem kolko 1000 let in da se je v tem času verjetno človekov genetski zapis spremenil oziroma prilagodil. Sej verjetno takrat nismo bili “sprogramirani” za to, da bomo sedeli za računalniki in garali v tovarnah, bili avtoprevozniki, kozmetičarke itd.

    Odgovori
  6. Tjasa -  31. 08. 2006 - 15:23

    Gregor Vidmar, naj ti bo v tolazbo, da se ti dandanes ne more vec zgoditi tisto, kar se je dogodilo kakemu Giordanu Brunu, ki je podvomil v “naravne zakone”.

    Odgovori
  7. Natan -  01. 09. 2006 - 12:59

    1) Človek je bil LOVEC in nabiralec…torej ni jedel samo sadja in zelenjave, ampak tudi meso! In to veliko mesa. Od samih plodov ipd. bi težko nabral dovolj kalorij za preživetje. Da ne omenim, da bi cel dan samo nabiral in jedel…in pa, v zadnjih 1000 letih se človek po biokemijskih značilnostih evolucijsko ni spremenil. Za take spremembe je potrebno trajajo več 10 tisoč let.

    2) Očiten problem je nepozorno branje članka, kjer nikjer ne piše, da je sadje škodljivo ipd. Izpostavljen je samo proces presnove fruktoze, ki je znanstveno dejstvo.

    3) Sadje je vsekakor pomemben del jedilnika, vendar mediji (in marketing) pretiravajo o njegovih koristih, kar pripelje do nekaterih radikalnih načinov hujšanja (ločevalne diete, sadne diete…), ki so zdravju škodljive in ne zagotavljajo snovi za normalno delovanje organizma.

    4) Človek je po svojih prebavnih značilnostih vsejed. To je znanstveno dejstvo, ki izhaja iz dolžine prebavnega trakta.
    Pogovori zunaj te predpostavke spadajo v domeno “religije” oz. osebnih prepričanj, ki nimajo znanstveno podprtih argumentov.

    5) Pa še ena pripomba v razmislek: če zelite shujšati in hkrati ne biti konstantno lačni, kaj je boljši pristop; hitro prebavljiva hrana (kot je sadje), ali počasno prebavljiva hrana, ki daje občutek sitosti dlje časa. Ob predpostavki enakega vnosa kalorij, verjetno izbira ni težka?

    Odgovori
  8. Pika -  04. 09. 2006 - 12:34

    Tatjana

    Menim, da nisi dobro prebrala članka. Gregor ni nikomur poskušal dopovedati, da je sadje škodljivo. Lepo je zaključik svoj članek, saj je jasno napisal namen:

    ”Se je sadju torej treba povsem odpovedati?

    Nikakor! A če je cilj optimizacija dejavnikov za izgubo telesne maščobe, je vsekakor vredno razmisliti o zamenjavi sadja s kompleksnimi ogljikovimi hidrati; minerale, vitamine in balastne snovi pa vsebuje tudi zelenjava.

    Bolj kot odvračanju od uživanja sadja naj članek služi kot podlaga za razmislek o shujševalnih dietah, ki priporočajo sadje kot odlično živilo za odpravljanje odvečne telesne maščobe. Se vam sadna dieta še vedno zdi tako privlačna?”

    Upam, da ostali uporabniki in bralci vseeno pomislijo in šele nato komentirajo. Ne zdi se mi ravno korektno še manj pa vljudno do avtorja pisati take ‘čustvene’ komentarje.

    LP
    Pika

    PS: Še to Tatjana, pisanje z velikimi tiskanimi črkami je med uporabniki interneta razumljeno kot kričanje oziroma glasno govorjenje. Verjamem, da to ni bil tvoj namen, pa vendar bi bilo v prihodnje dobrodošlo, če se temu izogneš.

    Odgovori
  9. Bošti -  10. 03. 2008 - 10:15

    Odličen članek, super perspektiva. Ste eni redkih, ki se ne poslužujejo populističnih traparij. Consider yourself bookmarked!

    Odgovori
  10. Sandi -  05. 04. 2008 - 12:42

    Članek je odličen. Iskal sem ravno te informacije in jih tudi našel.
    L.P.

    Odgovori
  11. Irena -  15. 04. 2008 - 20:15

    Članek je odličen, če spregledamo nekaj stvari, katerih (namenoma) ni navedenih. Odrasel človek naj bi na dan potreboval 1500-2000kJ. Če poješ sadnja za 1000 oziroma manj kJ, ne bodo nastajale nove maščobe pri 90% subjektih, ampak bodo izginjale. Preprosta matematika. Mislim tudi, da so redki, ki bi lahko pojedli več sadja na dan, ker te enostavno nasiti. Torej, hujšamo pa tudi če drugi trdijo da ne.
    Je pa res, da dolgotrajne sadne (in vse ostale, če trajajo predolgo) diete uničijo metabolizem. V bistvu več ne moreš normalno jesti in se ne zrediti, če si 1 mesec jedel samo sadje. Da ne govorim o drugih stranskih učinkih, kot je pomanjkanje energije, psihična nezbranost, utrujenost in drugi. Zaključek? Zmernost kot pri vseh ostalih stvareh. Sadni dan na teden pa ne bo nobenemu škodil ;)

    Odgovori
  12. Tina -  15. 04. 2008 - 22:06

    Irena, take komentarje rajši zadrži zase in si ne delaj sramote. A človek potrebuje 1500 – 2000 kJ na dan?

    Odgovori
  13. G.V. -  16. 04. 2008 - 0:45

    @Irena:

    1. 1500 – 2000 kJ je 358 – 478 kcal. Bi rekel, da človek potrebuje malce več energije za preživetje.

    2. Pri 1000 kJ zaužite energije se bodo res porabljali telesni maščobni depoji. Ampak še prej se bo porabil ves glikogen, hkrati pa bo prišlo tudi do znatnega propadanja mišičnega tkiva. To bi lahko bila definicija slabega, neracionalnega hujšanja. In to velja tudi, če namesto 1000 kJ človek zaužije 1000 kcal dnevno.

    3. Poleg omenjenega izčrpanja energetskih rezerv in propadanja telesnih tkiv, bo pri 1000 kcal zaužitih s sadjem prišlo tudi do povišanja količine MAŠČOB V KRVI.

    4. Po moje si spregledala zadnja dva odstavka članka. Sta BISTVENA za postavljanje vsebine članka v primeren kontekst.

    Odgovori
  14. mušy -  01. 06. 2008 - 18:58

    ja zgleda, da je res tko Teych

    Odgovori
  15. mušy -  01. 06. 2008 - 19:49

    zdaj ste mi pa čisto ”pokvarili” mojo predstavo o sadju mislila sem da je sadje zelo pomembno pri hujšanju da ne redi da je zelo zdravo itd.
    večkrat jem sadje zato ker sem mislila da to ne redi
    me zdaj zanima kaj naj jem namesto sadja ???
    tnx

    Odgovori
  16. Tjasa -  02. 06. 2008 - 6:31

    Namesto po sadju posezi po zelenjavi: v zelenjavi je vse “dobro”, kar je v sadju – le da se z zelenjavo ogneš fruktozi. Kak kos sadja ob pravilnem času pa lahko ješ tudi celo takrat, ko hujšaš. Le pretiravati ne gre: okrog 200 gramov sadja na dan (to je ne preveliko jabolko, na primer).

    Odgovori
  17. Jan -  02. 07. 2008 - 13:08

    Super članek, kar se tiče pa fruktorijanke Tatjane…..

    Odgovori
  18. ela -  02. 07. 2008 - 21:11

    članek je ful uredu… sam neki me pa zanima… pred kratkim sem brala o enemu modelu k praktično živi samo od SUROVE ZELENJAVE IN SADJA. preden je začel s to dieto je mel neke hude probleme z zdravjem, zdravniki so priporočil operacijo, ampak on se je sam držal te diete in se po kšnem letu in pol čist pozdravil! pol je pa še ena bralka pisala, da se je tud držala teh njegovih načel in je “spregledala”. pred tem ni mogla brez očal brat sms-ov, zdej pa jih lahko.
    ka pa zdej? glede na to da mam tud sama probleme z vidom sm hotla poskusit tole dieto, ampak po temu članku ne vem… kšn nasvet?

    Odgovori
  19. Tjasa -  03. 07. 2008 - 18:17

    Vprašala bi se, kaj je NEHAL početi, pa je počel prej, preden je začel jesti samo zelenjavo in sadje. Verjetneje je, da je v tem skrivnost. Sicer pa – včasih podvomiti v slišano, prebrano, pa bo. :)

    Odgovori
  20. Andreja -  25. 07. 2008 - 18:01

    Predlagam, da si preberete zadnjo objavljeno študijo na to temo, ki potrjujejo zgornji članek
    http://www.foodnavigator.com/news/ng.asp?n=86729&c=MralBqcpsoRswYmvq%2F9oKw%3D%3D
    Pa še komentar na Katarinin prispevek o prilagoditvi in spremembi generskega zapisa … žel do tega še ni prišlo in mi tega tudi ne bomo dočakali (Dr. David Heber – direktor centra za celično prehrano na UCLA in direktor nacionalnega inštituda za tumorje,…) zato pa imamo tudi toliko problemov, ker se naša telesa nemorejo tako hitro prilagoditi zdajšnjemu tempu življenja in vsemu kar zraven paše…

    Odgovori
  21. Denis -  05. 08. 2008 - 10:22

    Zdravo
    Hmm…,rad bi videl to študijo,ki pravi,da se fruktoza neposredno spreminja v maščobne zaloge!
    V študiji je verjetno uporabljena doza fruktoze dost nerealna.Ok,če sadje redi,zakaj so američani tolk debeli?Zarad sadja?I do not think soo:-;
    Poleg tega se bomo le redili takrat ko bomo v presežku kalorij in nič druga!
    Lp

    Odgovori
  22. Tina -  05. 08. 2008 - 10:59

    Jao Denis, eni ste res funkcionalno nepismeni. Kje pa piše, da se fruktoza spreminja neposredno v maščobne zaloge? Maščobe v krvi niso isto kot maščobne zaloge! Eno študijo je objavila Andreja en komentar nad tvojim. Za druge sem pa prepričana, da jih boš tudi dobil od Vidmarja.

    Odgovori
  23. Denis -  05. 08. 2008 - 11:25

    Kdo je tu nepismen je že,pa ?
    3 točka;citat”…Te se nato sproščajo v kri in shranjujejo kot odvečna telesna maščoba, ali pa se – v manjši meri – porabljajo za pridobivanje energije za delovanje telesa.”
    Sadje redi ja….,me prov zanima kdo poje več kg sadja na dan!Grem raje pogledat študijo….
    Lp

    Odgovori
  24. Denis -  05. 08. 2008 - 12:53

    Sem vedel,da so v tej študiji zelo pretiravali z dnevnim vnosom fruktoze(kot ponavadi-sploh 3 grupa),pozabljajo pa realnost,da rekdo kdo poje na primer 10kg svežega sadja na dan…..,to je cirka nekje 250g fruktoze(sicer odvisno od sadja ampak recimo povprečje)
    Ja kaj češ sadje redi…,pa kaj še…..
    Lp

    Odgovori
  25. tjasa -  05. 08. 2008 - 13:51

    Denis, predlagam, da še enkrat prebereš članek. Mogoče dvakrat. Američani zaužijejo več fruktoze, kot si sploh lahko predstavljaš. Oglej si linke na koncu članka Obrok s tekočega traku 2. Ne, ne v sadju. Pa link na raziskavo imaš tudi. Teh raziskav je celo več.

    Odgovori
  26. G.V. -  05. 08. 2008 - 18:00

    Denis, na koncu članka sem zdaj dodal nekaj literature.

    Drugače pa:
    – še enkrat preberi članek,
    – še enkrat preberi zadnja dva odstavka članka,
    – (še enkrat) preberi komentarja Natana in Pike.

    Če ti še vedno ne bo šlo, ti žal verjetno ne morem pomagat.

    Samo še glede raziskave, do katere je dala Andreja link, in za katero si VEDEL, da so znanstveniki pretiravali z vnosom fruktoze: v raziskavi niso bile tri skupine ampak samo ena, poleg tega pa z vnosom niso pretiravali, saj a)je bil namen raziskave preučevanje učinka zaužitih sladkorjev na nastajanje maščobnega tkiva po naslednjem obroku in b)so testirancem dali 85g sladkorja, ne pa 250g.

    Odgovori
  27. Denis -  05. 08. 2008 - 20:56

    Mislil sem 3 grupa napitka!V samo tem napitku je kr 64 g čiste fruktoze.Zgolj za info.pol kile jabolk je nekje 12 g fruktoze.Da zapolnimo glikogen v jetrih rabimo nekje približno 50g fruktoze(to je nekje 2 kile jabolk)….torej to pomeni dokler nimamo glikogena v jetrih popolno polnega se fruktoza ne bo shranjevala v maščobne zaloge(špeh).To,da američani/in drugi zaužijejo veliko fruktoze so si pa sami krivi z fast food-om.Na primer;kokakola vsebuje na 100g 11g 0H(navadni sladkor)in če vemo,da je sladkor sestavljen 50% iz glukoze ter 50% iz fruktoze torej 1L kokakole vsebuje nekje 55g fruktoze.Lepo,ne?A pol kile sadja,pa vsebuje nekje 12 g fruktoze….zanimivo,da lahko nekdo pol tako kritizira sadje!!!+to fast food vsebuje dost nasičenih maščob+veliko škrob-a.Ljudje pojedo preveč kolikor rabijo(višek kalorij)in to se ponavadi shrani…..,vemo kam….
    Raje se izogibajte sladkanih pijač kakor kvalitetnega sadja.
    Lp

    Odgovori
  28. Tjasa -  05. 08. 2008 - 21:08

    Denis, še enkrat in verjetno zadnjič ti svetujem, da si dobro preberi članek, pod katerega puščaš strašno smešne komentarje. Naslednje: pol kilograma jabolk vsebuje približno 30 gramov fruktoze (6 gramov na 100 gramov jabolk). Jetrni glikogen se ne tvori samo iz fruktoze.

    Odgovori
  29. mishka -  08. 08. 2008 - 14:21

    Denis ima kar prav, problem je, ker se pogovarjate o različnih stvareh. Članek sicer drži, vendar, če bi nekdo dejansko jedel samo sadje, bi tudi shujšal. Problem uživanja samo sadja je v tem, da sadje intenzivno povzroča občutek lakote (kratkotrajno sicer nasiti), zato mora človek več jesti ostale hrane. Tisti komentar, kako nekatere ženske živijo samo od sadja in sedenja je že primer nevednosti. Vedeti je treba, da NOBENA ženska, ki je debela, ne živi samo od sadja, kajti debele ženske kar po tekočem traku v javnosti jejo samo sadje in kakšno nemastno solatko (in seveda trdijo da je to edino kar jedo in da boge reve grejo samo mimo izložbe s tortico in se že zredijo), nihče pa jih ne vidi, kaj jejo doma, ko ni publike in ko zaradi uživanja samo sadja čez dan, doma potem izpraznijo cel hladilnik. Če bi dejansko jedle samo sadje, bi tudi dejansko shujšale, saj bi bila količina sadja premajhna za rejenje. Ampak kot že rečeno, to pač ni možno, ker te samo na sadju popade volčja lakota.

    Odgovori
  30. Alan -  12. 08. 2008 - 21:32

    Glavna tema članka je metabolizam fruktoze, to je sadni sladkor, bistvo pa je, da sadje kot tako ni idealno za hujšanje. Točno to in nič več in nič manj. Ne filozofirajte samo o hujšanju, ampak raje potegnite kar je koristno za znanje o prehrani.

    Odgovori
  31. Tomaz -  14. 08. 2008 - 0:16

    Ljudje, dejte prebrat clanek tako kot se za gre in ne bluzite s tretjimi temami…
    Alan, se strinjam.

    Odgovori
  32. Tjasa -  16. 08. 2008 - 11:48

    Hvala, Alan.

    Odgovori
  33. robotka -  05. 03. 2009 - 15:48

    Bravo, spet en dober clanek. Sadje je dalec najbolj precenjena hrana od vse. Vsem tistim, ki govorite, da je clovek zivel na sadju in zelenjavi – resnicno ne poznate osnov zgodovine in biokemije. Sadje, kot obstaja v naravi, je ponavadi majhno in kislo – sodobno jabolko je kilometre dalec od tega. Vecina sadja je clovekov “izum”, nabit s sladkorjem (za cloveski organizem najbolj neugodnim od vseh – fruktozo), pretezno sestoji iz vode, in v resnici ima zelo malo hranilh snovi (ce ne verjamete, si poglejte kaksno analizo in jo primerjajte npr. z analizo hranilnih snovi v porciji jeter). Pri uvozenem sadju pa gre hranilna vrednost ze blizu nuli.
    Da sploh ne omenjamo salicilatov – to so naravni pesticidi, ki jih je najvec ravno v sadju (sploh, ce je odtrgano nezrelo, kot to pocnemo zdaj)! Ljudi tako zelo skrbijo umetni pesticidi, resnica pa je, da zauzijemo 99.9% pesticidov v obliki naravnih snovi, npr. salicilatov, fenolov… (vir: http://tierneylab.blogs.nytimes.com/2007/06/06/synthetic-v-natural-pesticides/). Rastline imajo razvite kompleksne mehanizme, s katerimi se branijo pred zajedalci ter skodljivci… In naravno se zdalec ne pomeni neskodljivo in nestrupeno, zato tudi zelene musnice ne bi kar tako pojedli :)

    Odgovori
  34. robotka -  05. 03. 2009 - 16:08

    Pa se nekaj o Americanih… le-ti zadnja leta pojedo vecino sladkorjev ravno v obliki fruktoze (btw, HFCS se pri njih uporablja prakticno povsod, tudi v coca-coli). Lahko jih jemljemo kot nekaksen eksperiment, katerega rezultati so ocitni.

    Odgovori
  35. ZeRoberto -  05. 03. 2009 - 16:23

    Članek je zelo dobro napisan, ker prikazuje kaj se dejansko dogaja s prebavo fruktoze (je znanstveno dokazano in temu ne moremo oporekati), ki ji večina ljudi nameni premalo pozornosti. Druga stvar pa je koliko se npr. 3 sadeži dnevno, dejasnko poznajo na kopičenju maščob, še posebej če so zaužiti pred treningom. Kot je omenjeno v članku, sadje je v omejenih količinah čisto zdravo. Da bi pa dosegli iz sadja količino fruktoze, ki je bila omenjena v študijah pa bi ga morali pojesti zelo veliko.

    Odgovori
  36. sandra -  11. 07. 2009 - 17:06

    Uff, na ta članek pa so letele kritike in mnenja. Jaz razumem članek, vem pa tudi sama pri sebi, da leta nazaj, ko sem se gibala cel dan, jedla vse kar mi je prišlo pod roke, sem bila dosti bolj “suha” kot danes. Zdaj pa jem zelooo zdravo, ne spuščam obrokov, manj sladkarij,itd,..in rezultat, ne morem se znebit odvečnih “lepih” blazinic na mojem trebuščku! Aja odgovor na to seveda tudi poznam: gibanje!! Od tega ne odstopam! GIBANJE! To vemo itak vsi! :)

    Odgovori
  37. Miran -  10. 08. 2009 - 12:23

    Pozdravljeni vsi
    Čeprav sem okleval, bom vseeno napisal. Povem iz prve roke, kar verjetno največ šteje. Seveda smo si med sabo različni, pa vendar. Že 16 let jem samo sadje, zelenjavo in oreške. Prve pol leta sem shujšal za 20 kil. Ne bom nikogar nič prepričeval, povem samo dejstva: logično, od začetka sem se moral pač prilagoditi na nov način hrane (bolj v glavi kot telesno), energije mi nikoli ne manjka s stališča, da si po sadju takoj lačen (verjetno, če zraven ješ vse drugo in ko v telesu ni ravnovesja > so problemi takšni in drugačni), moja teža je zelo konstantna, kljub včasih zelo intenzivnem športu. Tudi glede meritev GI imam malce pomisleke: testirali so na zdravih ljudeh…ki pa so jedli vse mogoče…ne vem če je potem rezultat realen. Zato so verjetno taka odstopanja. Toliko, da ne bom preveč dolgovezil, samo smešne so se mi zdele nekatere trditve v zvezi s sadjem… verjetno igrajo kalorije večjo vlogo pri hujšanju. Moje mnenje je: zdrava (naravna čimmanj predelana) hrana, dobra voda in gibanje – govorim iz 16 letne osebne prakse. Brez zamere ne mislim nobenega popravljati oz. prepričevati, to je samo moje mnenje. LP vsem.

    Odgovori
  38. Alin -  14. 09. 2009 - 12:41

    Mene pa zanima predvsem sledeče:
    Ali je bolj pomemben kalorijski primanjkljaj ali to katero obliko OH zaužijem. S stališča kalorij je sadje dobro, saj nima veliko kalorij glede na to koliko te nastit. Kaj je potem bolje – pojesti sadje, ali majhen kos polnozrnatega kruha?
    Pa ne mi odgovarjat oboje. Kaj je boljš – ano ali drugo?

    Odgovori
  39. TechnoX -  23. 08. 2010 - 12:11

    Članek sicer ni slab, moti me le, da je avtor prišel do napačnih zaključkov zaradi nepoznavanja (?) količinskih vrednosti kemijskih reakcij, ki jih opisuje. Proizvodnja maščob v jetrih (ali De Novo Lipogenesis = DNL) prispeva le majhen delež k maščobnim rezervam v telesu, ker le-ta pridela pri normalnem človeku le 1-2g/dan, maksimalno, pri ljudeh, ki preveč jejo in pri bivših kadilcih je to do 7g/dan. Tudi fruktoza se ne kar spreminja v maščobe, ampak najprej v piruvat, ki ima tri možnosti za presnovo – lahko se porabi direktno za energijo (Krebsov ciklus), lahko se pretvori v glukozo (glukoneogenesis =GNK), lahko se pretvori v maščobo (DNL). Tisti, ki mislijo, da se redijo od sadja – je bolj verjetno, da se od vsega, kar pojedo zraven… Ste že videli debelega presnojedca?

    Odgovori
  40. G.V. -  23. 08. 2010 - 13:43

    @TechnoX: Tvoj komentar sicer ni slab, ampak … :) Avtor (to sem jaz) je prišel do zaključkov, ki so zapisani v zadnjih dveh odstavkih. Morda si jih spregledal. O fruktozi, njeni presnovi in vplivu na zdravje, kar je tudi bistvo tega članka, ne pa dejansko uživanje sadja, še posebej ne uživanje zmernih količin, pa sem pisal tukaj http://www.cenim.se/327-a.html. Glede DNL pa tudi še ni dokončnih številk, še posebej ne za ekstremne primere, kot je npr. uživanje velikih količin fruktoze ne nujno v pogojih kaloričnega presežka. 2 do 7 g na dan velja za hranilno uravnotežene / eukalorične diete, so pa raziskave prišle tudi že (vsaj) do 10 g / dan. Se pa vsekakor strinjam s tvojo zadnjo trditvijo, da ljudje niso debeli in se ne redijo (samo) zaradi sadja. Še povabilo: če seveda želiš, se oglasi se na mejl (glej zgoraj Kontakt). Glede na to, da ti področje ni tuje, bi morda lahko kaj napisal…

    Odgovori
  41. james blake -  26. 08. 2010 - 15:14

    koliko so interpolacije razisakv delanih na miših relevantne za ljudi?
    TechnoX je podal nekaj primernih komentarjev.
    velik biznis nutricionizem – in zelo pošteno, da ga obravnava znanst. pri njej se z novimi znanstvenimi metodami prejšnje znanje potrdi ali ovrže.
    kot pravi sam avtor zdrava pamet pa razbere je zmernost verjetno kar v redu.
    sajde torej da – točno to trdi avtor – ampak ne celo gajbico jabolk na dan.

    Odgovori
  42. Tadej -  16. 09. 2010 - 13:13

    Rad bi izvedel, pod katerimi pogoji oz. kdaj se zgodi, da so jeterne glikogenske rezerve polne medtem pa mišične glikogenske rezerve niso polne?
    Po mojem sklepanju naj bi jetra toliko časa dovajala glukozo v kri dokler se ta potrebuje za delovanje organizma torej tudi za polnjenje mišičnih zalog.
    “Ker jetrni glikogen lahko zagotavlja energijo za vsa telesna tkiva in organe, v jetrih obstaja encim, ki sporoča, kdaj so glikogenske rezerve v jetrih polne, kar naj bi pomenilo, da ima telo na razpolago vso potrebno energijo za delovanje. Ko se to zgodi, se večina nadaljnih ogljikovih hidratov, ki pridejo v jetra, spremeni v maščobe, te pa se nadalje shranjujejo v drug tip energetskih rezerv, ki si jih nihče ne želi – odvečno telesno maščobo. Dodatni problem prestavlja tudi dejstvo, da se to lahko zgodi tudi, če mišične glikogenske rezerve niso polne.”

    Odgovori
  43. Tubix -  12. 10. 2010 - 21:09

    Članek je nastal 19. jun. 2006. Literatura, ki je spodaj navedena pa ima pod
    točko 11 letnico 2007 “Bray GA. How bad is fructose? Am J Clin Nutr 2007; 86:895-896.”
    ter pod točko 12 letnico 2008
    “E.J. Parks, L.E. Skokan, M.T. Timlin, C.S. Dingfelder. Dietary Sugars Stimulate Fatty Acid Synthesis in Adults. J Nutr June 2008; 138: 1039-1046.”
    To mi ni logično, ali sem pa kaj spregledal.
    Moram pa pohvalit kratek in jedernat članek.

    Odgovori
  44. G.V. -  12. 10. 2010 - 22:10

    @Tubix: Odlično opažanje. :) Sem pa v komentarju dne 05.08.2008 napisal, da sem dodal še nekaj literature.

    Odgovori
  45. Surovi -  06. 12. 2010 - 16:22

    Že 4. mesec jem 90% presno hrano z veliko sadja in zelenjave. Prva sva meseca sem jedel samo sadje, zelenjavo in orehe. Na primer: zjutraj 1 kg jabolk, za kosilo 1,5 kg grozdja, za večerjo 1 kg banan in 0,5 kg solate in pest orehov, tako da sem po izračunih zadovoljil dnevne potrebe po kalorijah. V prvih treh tednih po spremembi prehrane sem iz 92 kg shujšal na 78 kg, zadnji mesec pa se mi je teža ustalila pri 75 kg. Rekreiram se 2 x ne teden po 1 uro, drugače opravljam sedeče delo. 1 g maščobnega tkiva vsebuje približno 9 Kcal energije, torej bi lahko teoretično shujšal le 333 g na dan pri porabi 3000 Kcal dnevno, če ne bi jedel ničesar. Jaz pa sem izgubljal okoli 650 g na dan, jedel pa sem na polno. To pomeni, da sem izgubljal vodo. Kasneje sem spoznal, da je bila voda v telesu zato, da je razredčevala toksine, ki so se nabirali v telesu in čakali v vrsti, da jih izločevani organi odpravijo iz njega. Ko sem prešel na surovo hrano, se je izgleda “čakalna vrsta” začela zmanjševati. V glavnem, osebno se od sadja in zelenjave ne morem zrediti, s kuhano hrano pa mi to z lahkoto uspe. Saj tudi prašiček v štalci bolje “dela” če mu obroke skuhamo :-) S sadjem torej lahko hujšamo ali pa se redimo, odvisno pač od tega kaj jemo še zraven in kako je tisto pripravljeno.

    Odgovori
  46. Gogi -  15. 03. 2011 - 19:02

    2 Komentar …mu je jasno, zakaj obstaja toliko predebelih zensk, ki prakticno zivijo samo od sadja in sedenja…. To pa absolutno ne bo drzalo da nekdo ki je samo sadje in je neaktiven konca debel. Sebe lahko vzamem za zivi primer da to ne drzi. Cez zimo sem v glavnem neaktivna, sem 80% presnojedec in vecji del moje prehrane zavzema sadje. Pocutje je fenomenalno, kar se pa kilogramov tice se pa nekaterim zdim celo presuha. Presno sadje in zelenjava po mojih izkusnjah nista noben problem. Ravno nasprotno. Vse ostalo predstavlja problem.

    Odgovori
  47. Tjasa -  28. 03. 2011 - 12:52

    Gogi, verjetno si med tistimi, ki tudi sicer nimajo težav s pretiranim maščevjem.
    Bi pa izjemno rada videla tvojo krvno sliko.

    Odgovori
  48. Tina -  29. 03. 2011 - 23:17

    Zanimivo je kako se presnojedci definirate v odstotkih, 90%, 80%.. Torej smo vsi presnojedci v določenem odstotku.. ali vam je sam težko priznat da je od surovega težko živet in da 100 % pač ne gre, ali pa saj kot pravi Tjaša gre težko z dobro krvno sliko, bog ne daj da bi hotu še malo bolj intenzivno športat. Si al nisi ne morš bit pa v 80%. Pač ni naravno za človeka da je presnojedec, zato z veseljem pobašete kuhan riž, testenine, žita .. karkoli sam da zadovoljite želodček in se definirate za visoko odstotnega presnojedca, važn da ste IN imate občutek posebnosti :)

    Odgovori
  49. natasa -  07. 05. 2011 - 9:51

    Če smem podati svoje skromne ugotovitve. Zaradi težav s težo sem v preteklosti poskusila vse vrste diet, med katerimi so bile tudi take samo s sadjem. Neučinkovito. Po dolgih letih iskanja optimalnega prehranjevanja za ohranjanje telesne teže sem pri sebi ugotovila, da je najboljše iskanje ravnovesja pri prehrani. Kar preprosto pomeni ne pretiravati samo z eno vrsto prehrane. Sadje (ali sveže iztisnjen sok) je zame idealen začetek dneva poleg navadnega probiotičnega jogurta seveda. Ker opravljam pretežno sedeče delo, si tako tudi prilagodim malico kjer so vmes tudi oreščki ali sendvič s sirom in zelenjavo, ker ohranjajo občutek lahke sitosti. Ob kuhanem obroku pa seveda vsaj štiri vrste zelenjave različne barve če je možno, na katero prisegam. Pri tem pa na ogljikove hidrate,ribe, meso ali jajca kot del obroka nikoli ne pozabim, ker menim da je preprosto potrebno za organizem. S takim načinom prehranjevanja ne niham več v teži in si v miru privoščim tudi kak ˝izpad ki naj bi redil˝ in to večkrat na mesec. Pa naj še tu poudarim, da so moji jedilniki večinoma mediteranski, torej je cvrta in pohana hrana prej izjema kot pravilo. Za ˝izgorevanje maščob˝pa po mojem skromnem mnenju še vedno velja: gibanje. Vsaka shujševalna dieta pa naj ima več mesečni cilj. Kg na teden in podobni cilji se meni niso obnesli, izgubila pa sem 15 kil v enem letu, in jih nikoli več pridobila, kljub nosečnosti. Seveda pa se strinjam da je vsak človek poseben in verjamem, da so zato tudi optimalni načini prehranjevanja različni. Lep pozdrav.

    Odgovori
  50. Andrej -  09. 05. 2011 - 8:56

    Dobro si to nqpisala Nataša. Več ljudi bi moralo tako razmišljati. Tako kot v članku lepo piše sadje ni nek bav bav, samo je treba biti pri vsem zmeren. In gibanje je pomembno, brez tega ni nič. Jaz sem tudi pred leti veliko shujšal in od takrat se nisem več zredil in to je posledica rednega športa in urejene prehrane s tem da sploh nimam nobenega občutka da se moram čemu odpovedovati.

    Odgovori
  51. james blake -  31. 05. 2011 - 15:27

    skrajno narobe je, da se izolirano govori le o eni sami spojini (fruktozi) v živilih, ki imajo preveč dragocene lastnosti, da bi jih kdorkoli, kadarkoli črtal iz jedilnika (vitamini, minerali, voda, balastne snovi, maščobe, proteini). To je največja napaka prispevka – je na žalost preveč ozek in niti slučajno en dosega kompleksnosti samega živila, kaj šele razumevanja vse kompleksnosti biokemije presnove hrane, vključno z vsem medsebojnim delovanjem različnih spojin, regulacijo pretvorb,.. in komentarji imajo prav – nobeden presnojedec ni debel (imamo komentarje iz lastnih izkušenj), tako da raje zmanjšati količino, kot po nepotrebnem vrčti iz jedilnika sadje. pa še to. raje jabolko, kot polnozrnati kruh (tudi tukaj so strokovna mnenja, da je lahko še slabši od tistega iz bele moke) enkrat in drugič raje polnozrnati kruh namesto jabolk. nikar se držati napačnega nasveta od zgoraj.

    Odgovori
  52. G.V. -  31. 05. 2011 - 22:26

    @james blake: Tvojega modrovanja o “razumevanju vse kompleksnosti biokemije presnove hrane, vključno z vsem medsebojnim delovanjem različnih spojin, regulacijo pretvorb” ne bom niti komentiral, si pa – zelo očitno – funkcionalno nepismen.

    Odgovori
  53. james blake -  01. 06. 2011 - 8:56

    hvala za odgovor, ki pove vse o avtorju. upam, da tudi bralcem te internetne strani. upam,d a ne bo še kakšnih nategnjenih zaključkov iz raziskav na miših.. moje diletantsko mnenje se je pač nanašalo na manipulativnost (in ne izzivalnost) naslova, ki pravi ali je sadje idealno živilo (kakšno modrovanje s strani avtorja prispevka – še tako funkcionalno nepismenemu je jasno, da idelanega živila ni – kdo je sedaj funkcionalno nepismen in kdo bi rad bil več, kot je?). gre za javni prispevek in obvladujte svojo prepotentnost – temelj vse znanosti je namreč dvom in celovito gledanje – vse ostalo pa manipulativnost in želja po lastni dobrobiti. kritika je dobronamerna, da se razumeva. kako pravzaprav definirate funkcionalno nepismenost v kontekstu komentiranja vašega prispevka s strani laikov?

    Odgovori
  54. G.V. -  01. 06. 2011 - 10:35

    @james blake: Imaš prav glede nivoja mojega zgornjega komentarja. Se opravičujem. Ostala presojanja, tudi o članku, pa prepuščam ostalim obiskovalcem / bralcem.

    Odgovori
  55. james blake -  01. 06. 2011 - 12:43

    hvala. enako tudi z moje strani – na opravičilo mislim. kritiko o pretiranem modrovanju sedaj z lahkoto sprejmem. prej me je napeljala v trmoglavljenje. dober prispevek – drugače ne bi sprožil komentarjev. z zanimanjem vas bom spremljal še naprej in se pri komentiranju držal zmernosti.

    Odgovori
  56. Rekreativc -  17. 07. 2011 - 8:49

    Kateri pa so kvalitetni hrane, ki vsebujejo glukozo in čim manj fruktoze?

    Odgovori
  57. sprogy -  16. 04. 2012 - 7:47

    brez zamere, ampak po moje je to lajanje na napačno drevo
    http://www.youtube.com/watch?v=fB-xsdgSgX8
    tudi moja prehrana, 3000-4000 kalorij dnevno, od tega 90% kalorij iz sladkega sadja veliko bolj polnega fruktoze kot pa glukoze, potrjuje isto…športanja pa je kakšno uro, vsake dva dni, tako da ne bo kdo mislil kolko ogromno pokurim…ampak vsakemu svoje, ali verjeti “strokovnim” člankom ali pa ljudem ki tako dejansko živimo

    Odgovori
  58. james blake -  19. 04. 2012 - 11:05

    sam sem nestrpno odreagiral na prispevek, ker na dan pojem najmanj 1.5 kg sadja (ob drugi hrani, ki pa je pretežno kruh – sem nori oboževalec zelenjave, sadja in kruha,..eni tortice, meni pa omenjeno) in sem zaključil, da bi moral biti po 40 letih (ka, sem star človek in vsaj toliko že traja to meni dobro – po okusu seveda) tovrstnega prehranjevanja debel, s porušeno krvno sliko, in kaj pa še vem kaj. Index telesne mase pa se mi stalno giblje na meji podhranjen oz prvilno prehranjen (sem ga šel prav računati). Delo je izključno sedeče (na dan kakšnih 11 ur), gibanje pa je hitra hoja (časi teka so za mano). Sem poskusil, da ne bi več toliko sadja metal vase (na podlagi tega članka) pa se mi je ponoči sanjalo o njem. Tudi v tem letu od mohjega zadnjega javljanja ni porasta kil,.in to kljub letom, ko so vsi moji vrstniki (skoraj vsi) pa še neprimerno bolj zdravi prehrani navkljub, že fajn z nosečniškimi trebuščki.. ne delam zaključkov, v smislu da fruktoza,.. niti slučajno. samo ta moja praksa uničevalca sadja in grožnja, ki jo tovrstno prehranjevanje (da ne omenim vsaj pol kile kruha na dan,..obvezno, ne pretiravam) prinaša mi ni dalo miru. nisem pa zdrav ko dren, v služni smrkajo, jaz smrkam, poleti me je vroče, pozimi mrzlo, holesterol skupni 5.. da ne propagiram slabo za dobro (mislim, da ne bi kdo zaključil, da spodbijam kakšnega veleuma tipa Montignac). samo nekaj nas je posameznikov – med njimi sam – ki, hm, prebavljamo fruktozo oz.sadje na način, da ne gre v špeh.

    Odgovori
  59. Janez -  17. 10. 2013 - 20:16

    Naj še jaz podam svojo izkušnjo. Pred dvema letoma in pol sem bil cca. 2 – 3 mesece izključno na presni prehrani. Jedel sem 5x na dan predvsem sadje in zelenjavo in nekja oreščkov. V cca. 4 – 5ih tednih sem shujšal z 92 na 76 kg. Toliko Kg nisem imel že od poznih najstniških let. Sem pa med tem časom normalno kolesaril 3x na teden kot to vedno počnem. Energije sem imel dovolj. Najbolj sem opazil, da se mi je zmanjšal obseg pasu in sicer sem lahko oblekel hlače, ki sem jih nazadnje lahko oblekel pred 18-imi leti. Po tro mesečnem obdobju sem v prehrano začel dodajat tudi kuhano zelenjavo ( krompir, fižol, repo zelje…). Težo sem imel konstantno kašno leto okoli 79 – 80 kg. Sedaj sem v zadnjem letu dodal prehrani kruh in razne zelenjavne namaze, tu in tam jem jajca in sir in sem se zredil za 6 kg, se pravi, da jih imam 86. V tem času pojem tudi nekaj sladkarij kot so čokolada in kak keks, marmelada. To so stvari zaradi katerih sem pridobil kar nekaj kilogramov. Dokler sem bil pretežno na sadju in zelenjavi, krompirju, fižolu in nisem jedel kruha in sladkarij sem imel precej manj kilogramov. Vidno sem shujšal kar se mi je poznalo tudi na obrazu, ko sem izgubil podbradek. Tako, da ta teza, da sadje redi ne drži.

    Odgovori
  60. james blake -  04. 11. 2013 - 8:41

    po več kot letu in pol zadnjega javljanja. prrehrana enaka, večinoma presno sadje, zelenjava in kruh ter kuhano: krompir, riž, repa, testenine, kvinoja, stročnice, ajda, proso in kar je še tega, tako toksičnega, prepovedanega, obupnega s takim in drugimi glikemčnimi indeksi. novost? kile se ne spremenijo. še zmeraj so tako, da je indeks telesne mase ravno tam, kjer piše podhranjen (pa kdo te neumnosti uveljavlja?), še zmeraj enaki rezultati krvnih preiskav,.. rastlinska hrana brez dodanih maščob (maščobe, ki jih nosimo so maščobe, ki jih pojemo,.pa če so še od tako zdravih lanenih, oljčnih, svinjskih, kurjih virov). ja, tudi to leto dni veganstva, namesto vegeterijanstva, ni menjalo nič.
    ne se izogibati sadja. hočete več zase in okolico. rastlinska hrana brez dodanih maščob,.. če ne gre drugače pa meso za praznike, teh imamo (praznikov) čez glavo dovolj, da ni želje po njem. pa nič dodatnih maščob, hrana je ima dovolj.
    P.S. dnevno ob sedečem delu do 3000 kalorij. proteinov in maščob ima hrana, če je raznolika, čez in čez dovolj, samo na to, da so energetske potrebe zadovoljene je treba paziti. jesti dovolj, ne premalo in ne preveč.

    Odgovori
  61. tejka -  03. 09. 2014 - 22:16

    Hej. Vsak zagovarja svoje stalisce seveda na podlagi svojih izkusenj. Meni se zdi se najbolj primerno ozreti se v naravo ter skusati razumeti zakaj nam v dolocenem letnem casu ponuja popolnoma druga hranila. Ali ni logicnoda spomladi raste regrat da se precistimo, jeseni pa sadj da se malo zredimo in okrepimo za cez zimo. Narava je za vse poskrbela, samo mi smo pametni in jemo sadje skozi vse leto pa se mislimo da je to super fajn. Tudi sama sem lansko leto cca stiri mesece jedla le sadje in malo zelenjave…shujsala sem ja logicno saj ima premalo kalorij..da pa ne govorim o odvisnosti od fruktoze! Sem letoskomaj k sebi prisla in se znebila teh napadov hrane. Vsem toploodsvetujem skrajnosti.vsega po malo in cim bolj skladno z letnimi casi. Pozimi telo rabi toplo hrano in ne hladne presne. Rabi tudi meso in seveda dovolj mascob, ki so kljucne da smo poteseni in siti. Ljudje odpirajo stalno hladilnike le zato ker se od enega obroka nenasitijo saj jedo prevec hidratov, bojijo se mascob in premalo pojedo…potem pa doma pojedo 3x vec nekega…sita…tudi sama sem bila tam. Potrebno se je vsesti ter pojesti obrok in zadovoljen vstati od mize.

    Odgovori
  62. Vida -  16. 09. 2014 - 6:36

    Ob upoštevanju posodobljene prehranske piramide je sadje prav zaradi v članku opisanih lastnosti, pridruženo k skupini živil – ogljikovih hidratov.
    Torek: največ vode in tekočin; malo manj zelenjave ; še malo manj maščob; še manj sadja in ogljikovih hidratov; še manj beljakovin in na vrhu piramide z najmanjšo količino so sladkorji.
    Sadje prav zaradi fruktoze ni na istem rangu, kot zelenjava.

    Odgovori
    • james blake -  29. 10. 2014 - 9:42

      kakšna pa je posodobljena prehranska piramida? kaj bi naj bilo to tekočine, ki so očitno na najširšem delu piramide? a ni edina priznana alternativa prehranski piramidi (tisti, ki se je odkar je predstavljena nihče!! nikoli ni držal – resnica je, da se je v obliki peščene ure, torej noro dosti sladkorja in še bolj ponorelo dosti maščob..in to noro, noro dosti zdravih maščob – oljčno in konopljino pa laneno iin,,se na hrano že kar poliva!) prehranski krožnik, kjer predstavljajo ogljikovi hidrati 33% krožnika (ne vem ali je kaj povedano koliko je delež v energetski balanci).
      up-date:
      sadje, zelenjava (vključno krompir) in škrobna živila (kaše oz. žitarice, doma pečeni kruh, stročnice..) nič dodane maščobe in proteinov,.. nobenega prirastka kil, nobene spremembe v zdravju.
      nič več, nič manj holesterola, trigliceridov, železa,.. 50 let in tako že več kot pol mojega življenja, ker preprosto uživam v tej hrani in ne maram mastnih stvari – nisem izbiral, sem pač velik uživač v hrani in jem tisto kar mi je najboljše.
      srečanje na obletnici mature – dva sva enaka, oba jeva kot Bill Clinton (tega on takrat še ni vedel) ostali pa vsi na pale-u, atkinsonu, proteinskih in maščobnih zadevanjih, montigna-cu vsi z vele fobijo pred ogljikovimi hidrati in, bog se nas usmili glutenom,,..in prav vsi predebeli. se pa ženska populacija z zdravim razumom, ki pravi malo kruha, krompirja (kuhan in pečen, ostalo ni krompir, so le mastne jedi), zelenjavce, sadja,.. pa košček torice, včasih zrezek,.. drži v zlati, super sredini.
      kakšn je torej ta nova priamida, ki naj bi prinesla alternativo sedanjemu prehranjevanju v obliki peščene ure, če za referenco vzamemo staro prehransko piramido (še enkrat, nihče ni jedel po njej, tisti, ki so so bili zadovoljivo zdravi in vitki, da se razumemo)

Odgovori Prekliči

Your email address will not be published. Required fields are marked (required):

Na vrh