Holesterol

Holesterol. Na kaj človek pomisli, ko sliši besedo holesterol? O tem sem povprašal nekaj svojih prijateljev in znancev (preden berete dalje, o tem premislite tudi vi). Odgovori so bili zelo različni in… predvidljivi. Najpogostejše asociacije so bile: povišan holesterol, zamašene žile – ateroskleroza, težave s srcem, povišan krvni tlak, debelost, maščoba, jajca in svinjsko meso. Besedo holesterol torej večina povezuje z bolezenskimi stanji in hrano, ki vsebuje holesterol in ki naj bi posredno povzročala ta bolezenska stanja. A kot bomo videli v nadaljevanju, holesterol v hrani ni bav-bav, ki bi se mu bilo treba na vso moč izogibati in se ga bati.

Kaj je holesterol?

Holesterol je vosku podobna snov, ki se nahaja v vseh telesnih tkivih, v večjih količinah pa v živčnem sistemu in jetrih. V telesu nastaja v jetrih in nekaterih drugih organih, od zunaj pa ga seveda lahko vnašamo tudi s hrano. Med s holesterolom bogate vire spadajo mlečna maščoba, jajčni rumenjaki, mastno meso, maslo itd. Rastlinske maščobe holesterola ne vsebujejo.

Holesterol v telesu

Holesterol v telesu nastaja v odvisnosti od količine že prisotnega; če je v telesu dovolj holesterola, je notranje nastajanje zmanjšano in obratno, če ga v telesu primanjkuje, je nastajanje povečano. Holesterol torej ni nekaj povsem odvečnega in škodljivega, v telesu ima številne življenjsko pomembne funkcije, med drugim tudi:

• sodeluje pri popravilu in je sestavni del celičnih membran,
• je sestavni del nekaterih hormonov (npr. estrogen, progesteron, testosteron),
• sodeluje pri proizvodnji vitamina D v koži,
• pomaga pri prebavi,
• je sestavni del živčnega sistema.

Na notranje nastajanje pa poleg že prisotne količine holesterola vplivajo tudi nekateri drugi dejavniki, npr. hormoni, količina zaužitih kalorij in stopnja nasičenosti zaužitih maščob (glej tabelo spodaj).

V krvi se holesterol nahaja kot sestavni del lipoproteinov. To so snovi, ki so sestavljene iz beljakovin in maščob. Lipoproteini so odgovorni za transport maščob po krvi, na količino v krvi pa vpliva prehrana, telesna teža, starost, stres, zdravila in hormoni. Na splošno najbolj znana sta HDL (high density lipoprotein = lipoprotein z visoko gostoto) in LDL (Low density lipoprotein = lipoprotein z nizko gostoto).

Popularno se omenjena lipoproteina enači s holesterolom, tako da tudi holesterol delimo na LDL (slabi) in HDL (dobri) holesterol.

Zakaj dobri in slabi holesterol?

Lipoproteini z nizko gostoto (LDL) prenašajo holesterol od jeter do drugih delov telesa. Če je LDL holesterola v krvi preveč, se lahko začne nalagati na stene žil. Dolgoročna posledica takega nalaganja je ateroskleroza – zožanje in otrditev arterijskih žil, ki v razvitem svetu sodi med najbomembnejše vzroke za bolezni in smrt. Zaradi tega je LDLH slab holeterol.

(Mimogrede: čeprav ju večina kar enači, sta ateroskleroza in arterioskleroza dva različna pojma oz. bolezni. Pri aterosklerozi se v žilnih stenah kopičijo predvsem maščobne snovi, pri arteriosklerozi pa kalcij. Slednja je največkrat kar normalna posledica staranja.)

Lipoproteini z visoko gostoto (HDL) pa v nasprotju z LDL prenašajo holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, ki nato holesterol presnovijo. Poleg tega HDL tudi zmanjšujejo možnost, da bi prišlo do nalaganja holesterola na žilne stene. Zaradi tega HDL holesterolu pravimo dobri holesterol; je neškodljiv oziroma celo zaželen.

Še en praktičen nasvet, kako si zapomniti, kateri holesterol je slab in kateri dober: HDLH = Hudo Dober holesterol. 🙂

[PAGEBREAK]

Vpliv hrane na holesterol v krvi

Že v 60-ih letih prejšnjega stoletja so znanstveniki odkrili povezavo med povišanim krvnim holesterolom in srčno-žilnimi obolenji. Hkrati se je izoblikovalo tudi osnovno zdravstveno priporočilo za nadzor nad krvnim holesterolom: uživajte nemastno hrano. Maščoba je zlo!

V zadnjih 15 letih je postalo jasno, da holesterol, ki ga vsebuje hrana, zelo malo vpliva na tistega v krvi, informiranost javnosti pa žal ostaja na nivoju izpred 50 let; jajca npr. pri večini še vedno veljajo za zdravju škodljivo živilo. Dejstvo je, da 75% v krvi prisotnega holesterola nastane v telesu, le 25% pa ga absorbiramo iz hrane. Poleg tega podatek o skupnem holesterolu ni najpomembnejši; veliko pomembnejše je razmerje med dobrim in slabim holesterolom oziroma razmerje med skupnim holesterolom in HDLH ali skupnim holesterolom in LDLH. Katero razmerje je boljše za napovedovanje možnosti nastanka srčno-žilnih težav, še vedno ni do konca določeno, se pa strokovnjaki bolj nagibajo v prid razmerju med skupnim holesterolom in HDLH:

• idealno razmerje je 3,5 ali nižje;
• razmerje 4,5 pomeni povečano možnost nastanka težav;
• razmerje 5 ali višje pomeni visoko tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.

Zgornja razmerja prevedena v absolutne številke pomenijo, da naj bodo pri zdravih ljudeh ciljne vrednosti

• skupnega holesterola v krvi manjše od 200 mg/dcl (oziroma 5,2 mmol/l),
• HDL večje od 40 mg/dcl (oziroma 1 mmol/l) in
• LDL manjše od 100 mg/dcl (oziroma 2,6 mmol/l).

Pri ljudeh, pri katerih že obstaja velika nevarnost srčnih obolenj, ponavadi priporočajo še nižje vrednosti skupnega holesterola in LDL holesterola v krvi ter sorazmerno nekoliko višje vrednosti HDL holesterola.

Vpliv hrane na krvni holesterol in razmerje med HDLH in LDLH pa ni odvisen (samo) od količine maščob, pač pa predvsem od vrste maščob. Spodnja tabela prikazuje, kako določena vrsta maščob vpliva na oba tipa holesterola (več o maščobah lahko preberete v članku Maščobe v prehrani).

Glavna naloga zdravega človeka v povezavi s kontrolo holesterola v krvi je tako posvečanje pozornosti dejavnikom, ki negativno vplivajo na količino HDL v krvi. Ti dejavniki (na katere ima povprečen, relativno zdrav človek lahko vpliv) pa so: uživanje nasičenih in trans maščob, kajenje, prekomerno pitje alkohola, stradanje, debelost in premalo telesne aktivnosti.

Za konec

Samo zato, ker običajno diagnoza "povišana raven holesterola" pomeni, da moramo raven holesterola znižati, to ni razlog, da bi o holesterolu razmišljali kot o absolutnem zlu. Kot smo pokazali, obstaja škodljiv holesterol (LDLH) in dobrodejen holesterol (HDLH). Z uravnoteženo prehrano, ustreznim kalorijskim vnosom, zmanjšanjem uporabe alkohola in tobaka ter z redno telesno aktivnostjo bomo pripomogli k zdravemu cilju: nižanju LDLH in višanju HDLH. Predvsem ženske, preobremenjene z miti o škodljivosti prehranskih maščob, bi morale redno preverjati ravni svojega holesterola, saj so prenizke ravni holesterola tudi nevarne. Kljub temu, da prenizkim ravnem holesterola v krvi ni bilo posvečene toliko pozornosti, pa so v zadnjem desetletju raziskovalci ugotovili, da prenizke vrednosti holesterola lahko usodno vplivajo:

• na razvoj srčno-žilnih bolezni;
• na ljudi, ki že imajo rakavo obolenje;
• prek zniževanja ravni serotonina pa tudi na razvoj depresije, anksioznosti in povečane agresivnosti.