Holesterol
Besedo holesterol večina ljudi povezuje z bolezenskimi stanji in hrano, ki naj vsebuje holesterol in ki naj bi posredno povzročala ta bolezenska stanja. A kot bomo videli v nadaljevanju, holesterol v hrani ni bav-bav, ki bi se mu bilo treba na vso moč izogibati in se ga bati.
Ko dobre maščobe postanejo slabe
Mono- in polinenasičene maščobe so izjemnega pomena za naše zdravje, ker sodelujejo pri proizvodnji hormonov, preprečujejo nastanek srčno-žilnih bolezni, nekaterih rakastih bolezni, sladkorne bolezni…. seznam pozitivnih učinkov je dolg. Vendar pa so te dobrodelne maščobe zaradi svoje kemijske sestave zelo nestabilne in v oksidacijskem procesu tvorijo telesu strupene substance, ki lahko poškodujejo naš genetski material […]
Odporne beljakovine blagodejno vplivajo na zdravje
Odporne beljakovine so tiste, katerih ostanki v črevesju ostanejo neprebavljeni. Njihovo fiziološko delovanje je podobno tistemu dietnih vlaknin in pripomorejo k boljšemu zdravju. Med njihove pozitivne učinke štejemo preprečevanje hiperholesterolemije (povišana količina holesterola v krvi), zaprtja, zavirajo nastanek nekaterih tumorjev, zavirajo nastanek žolčnih kamnov itd. Odporne beljakovine se nahajajo predvsem v izolatih in koncentratih rastlinskih […]
Zdrava prehrana brez muk
V članku Preskoči ovire na poti do cilja je bilo podanih nekaj nasvetov glede telesne aktivnosti, tokrat pa jih bo nanizanih še nekaj na temo organiziranja prehrane in skušnjav, ki prežijo iz nakupovalnih polic.
Niso vse maščobe slabe
V članku Maščobe v prehrani so bile predstavljene osnove o maščobah in razlike med maščobnimi kislinami, tokrat pa si bomo ogledali še zakaj je nekatere maščobe nujno vključiti v prehrano (tudi, če želimo shujšati), katere so te maščobe, kakšno vlogo imajo v telesu, maščobno sestavo nekaterih živil in katera živila so tista, ki jih je priporočeno uživati.
Te presnete kalorije
Kdo še ni slišal zanje? Ponekod beremo, da so pomembne, drugi trdijo, da je pomembno vse kaj drugega. Dejstvo je, da s kalorijami (oziroma z jouli) merimo energijsko vrednost hrane. In ne glede na to, ali želimo izgubiti ali pridobiti težo – brez osnovnega poznavanja kalorijske bilance nam bo težko uspelo. Torej – kalorije pod drobnogledom!
Uživanje tekočin med vadbo
Pitje tekočine ni edini dejavnik rehidracije; izredno pomembno vlogo imajo tudi minerali. Če športnik ali rekreativec med vadbo – še posebej v vroči in vlažni klimi – pije le vodo, si dela medvedjo uslugo. Za nadomeščanje tekočine so primernejši športni napitki. Ti se med seboj razlikujejo po vsebnosti ogljikovih hidratov in elektrolitov, od česar je odvisna hitrost praznenja napitka iz želodca in hitrost absorbcije tekočine iz tankega črevesja.
Maščobe v prehrani
Skoraj zagotovo najbolj osovraženo makrohranilo. Hranilo, o katerem prevladuje največ zablod. Dejanski krivec za večino srčno-žilnih bolezni. Živilo, ki ga v prehrani tipičnega zahodnjaka najbolj primanjkuje in ga je hkrati odločno preveč. Najtrajnejša oblika energijske zaloge, ki jo prenašamo na sebi. Vse to so maščobe.
Dehidracija in telesne sposobnosti
Dehidracija ima močan vpliv na številne fiziološke procese v telesu. Ko se enkrat znajdemo v stanju pomanjkanja tekočine, se ti procesi kvarijo drug za drugim, padajo kot domine, ki jih je med nadaljevanjem aktivnosti izredno težko, največkrat nemogoče, zaustaviti.
Je sadje idealno živilo?
Sadje velja za zdravo, nizkokalorično živilo, polno vitaminov, mineralov, balastnih snovi in večinoma zelo nizkim – ali celo neobstoječim – deležem maščob. Kot tako naj bi bilo idelano za hujšanje oz. odpravljanje odvečne telesne maščobe.
Glikemični indeks živil
Zadnje čase je tudi v širši javnosti precej govora o glikemičnem indeksu živil. Upošteva ga vse več popularnih diet (npr. dieta po Montignacu), nekateri goreči privrženci pa gredo celo tako daleč, da glikemični indeks postavljajo kot edino merilo, po katerem naj bi izbirali hrano, ki jo uživamo. Kot bomo videli v nadaljevanju, ima izbiranje živil glede na glikemični indeks nedvomne pozitivne, žal pa tudi negativne strani, ki pa se jim z nekaj znanja lahko uspešno izognemo.
Škodljivost večjih količin beljakovin
V medijih se skoraj vsakič, ko je govora o količini beljakovin v raznih dietah, omenja, da večja količina škoduje ledvicam in je eden od dejavnikov pri nastanku osteoporoze. Poleg tega se uživanje večjih količin beljakovin povezuje tudi s povišanim holesterolom in celo rakom. Kreh, kreh, ja, življenje je nevarno.