Vivienne Westwood

Kako iz videza uboštva narediti nekaj, kar je videti bogato, in obratno, je mojstrstvo, ki ga je do potankosti razdelala in umestila v modno zavest kontroverzna britanska modna oblikovalka Vivienne Westwood. Je oseba, ki je znala prek oblačil, ki so postala njen zaščitni znak, uporniško in anarhično punkovsko kulturo vpeljati v svet perfekcionizma in dovršenosti. Torej v svet mode. Popolnoma drugačna in drzna izhodišča ter pristopi – to načelo, kako vse narediti ravno toliko narobe, da je prav, je njena posebnost in vir prepoznavnosti.

Mladost

Rojena je bila leta 1941 v Tinwhistlu v Angliji. Njena mladost je bila povsem povprečna, brez kakšnih pretresljivih dogodkov in zanimivosti, ki bi jih bilo vredno omenjati. Po enem samem semestru na šoli za oblikovanje (Harrow Art School) se je odločila za spremembo in se izšolala za osnovnošolsko učiteljico, kar ji je bilo pisano na kožo. Tako se je preživljala z poučevanjem, vse dokler se njena pot ni križala z Malcolmom McLarnom, bolj znanim kot človekom, ki je zaslužen za nastanek punkovske skupine Sex Pistols. Pod njegovim vodstvom in vplivom je Vivienne zašla v svet mladostniške mode, ki je odsevala nemir in uporništvo tistega časa. Tako je postala odgovorna za odsev in modo čedalje širšega družbenega gibanja v Veliki Britaniji, katere člani so se najprej označevali za Teddy Boyse, nato Rockerse in nazadnje za Punkse.

Od norih začetkov do norih uspehov

Leta 1971 je dvojica začela z drastičnimi spremembami v britanskem stilu oblačenja. Odprla sta serijo trgovin na “430 Kings Road”. Prva je bila poimenovana “Let It Rock” in je oživela spomin na petdeseta leta. Skladala se je z gibanjem Teddy Boys, v njej pa se je dalo kupiti ultramodne obleke z dolgimi suknjiči in ozkimi hlačami, spominke iz petdesetih ter rock glasbo. Leta 1972 je bila trgovina preimenovana v ime Too Fast To Live, Too Young To Die, ki je bilo ukradeno iz motoristične jakne. Leta 1974 sta odprla razvpito seks trgovino Sex, ki je ponujala predvsem fetiš modo iz gume in lateksa. Rock zvezda Adam Ant jo je komentiral enostavno takole: “Sex je bila najboljša trgovina vseh časov.”

Satirično-zbadljiv stil ter subverziven okus sta stalno prevladovala v njunih mislih. Nekoč so jima celo sodili, ker sta nosila majice s podobo homoseksualnega kavboja, kar je bilo za tiste čase in okolje povsem nesprejemljivo. Leta 1975 sta odprla “Seditionaries”, prvo avtentično punk trgovino v Londonu. Jon Savage, pisec za Face magazine, je njun stil kasneje označil za edinega modernega v sedemdesetih letih. To potrjuje tudi njuna stalna težnja po drugačnosti. Ko je kolekcija Pirati začela naključno sovpadati z novim romantičnim modnim gibanjem v Londonu, je trgovina zopet spremenila svoj fokus. Preimenovala se je v “Konec sveta” (Worlds End) z bizarno-fantazijskim interierom iz glinaste opeke, kukavičjimi urami ter poševnimi tlemi.

Njena naslednja kolekcija so bila oblačila za heroje (Clothes for Heros) in med njenimi rednimi strankami je bil tudi Boy George, ki se je v tistem času začenjal vzpenjati med zvezde. Tudi naslednje tri kolekcije, ki so sledile: “Savage” 1981 ter “Hobo” in “Buffalo” leta 1982, so bile izjemno inovativne in prodorne. Njeni divji odrski nastopi oz. modne revije, kjer so modeli plesali na apalaško glasbo in bili pomazani z blatom, so močno vplivali na prihajajoče stile modnih revij ostalih modnih oblikovalcev. Kmalu za tem, se je odprla nova trgovina v londonskem modnem predelu West End z 3-D karto Afrike. Ime ji je bilo Nostalgija blata, v njej pa se je lahko kupilo odpadne trakove za lase, modrce, ki se jih je nosilo nad neurejenimi oblekami ter razparane in raztrgane majice. Nič kaj privlačno, boste rekli, vendar pa za tisto obdobje vsekakor revolucionarno, drugačno in rahlo noro.

Razpotje in novi izzivi

Leta 1983 se je zveza med Vivienne in McLarenom nenadoma in boleče končala. Vendar pa se Vivienne nikakor ni predala. Še več: osvobojena pogosto pretirano gospodovalnega Malcolma McLarna je sedaj lahko še razširila svoj razpon oblikovanja. Njena prva samostojna kolekcija Čarovnice, ki je nastala leta 1983, je požela velik uspeh. Po nekaj sezonah premora je Vivienne leta 1985 zopet presenetila s svojo jesensko kolekcijo z mehurjasto krojenimi krili ter ozkimi in visokimi nogavicami. Nekatere njene elemente so kmalu začeli “povzemati” tudi ostali kreatorji, na primer Jean Paul Gaultier, kasneje se je njen vpliv razširil med večino evropskih in njujorških kreatorjev. Pravzaprav so leto 1986 modni kritiki poimenovali “leto, ki se je napihnilo (The Year That Went Pouf)” – vse zaradi Vivienne Westwood.

Danes

Tudi skozi devetdeseta je Vivienne ostala na položaju “kraljice” punk mode. V modni svet je pripeljala škandal in ogorčenje z razgaljenimi modeli in bizarnimi kreacijami na vsakoletnih revijah v Parizu in v ostalih modnih prestolnicah.

Danes ostaja ena najbolj cenjenih in priznanih modnih oblikovalk in mnogi velikani te industrije ji pripisujejo veliko vlogo pri razvoju mode.